Z zaslišanjem sedmih prič se je na Okrožnem sodišču v Mariboru nadaljevalo sojenje zoper nekdanjega prvega moža poslovnega sistema Dadas Davorina Sadarja.
Obtožnica ga bremeni goljufije, s katero naj bi 51 oškodovancev s sklepanjem opcijskih pogodb ogoljufal za več kot 52.000 evrov. Glavna obravnava se bo nadaljevala 19. marca.
Zaslišali tudi zaposlenega v Dadasu
Pred tričlanski sodni senat pod vodstvom okrožne sodnice Danile Dobčnik-Šošterič je tokrat stopilo pet oškodovancev v zadevi Sadar: Trpimir Štiglic, Valentin Dominko, Marko Logonder, Matjaž Tomšič in pa oškodovanka, ki je izrazila željo, da se njeno ime ne objavi v medijih. Sodni senat je tokrat zaslišal tudi nekdanjega zaposlenega v Dadasu Marjana Ferka in Mirana Novšaka, ki je Sadarju predlagal izdajo opcij.
Pričanja oškodovancev - vsi so bili zaslišani že v času preiskave leta 2001 - niso postregla z novimi dejstvi. Za nakup opcij so se vsi odločili zato, da bi na ta način dobili povrnjenega vsaj nekaj denarja, ki so ga vložili v Dadasove sklade. Kot so dejali, so informacije o tem, kaj so opcije in kakšen je namen njihove izdaje, dobili s pomočjo medijev ali pa na predavanjih, ki jih je Dadas organiziral za svoje vlagatelje.
Opcij ni mogel vnovčiti
Štiglic je pojasnil, da je opcije poskušal unovčiti osebno v Dadasovi izpostavi v Ljubljani, ki pa takrat ni več poslovala. Klical je tudi na Dadasov sedež v Mariboru, vendar ni uspel nikogar doklicati. Na vprašanje Sadarjevega zagovornika Željka Leljaka, ali je uporabil tudi druge načine unovčenja opcij, je Štiglic odgovoril, da tega ni storil. Enako je odgovoril tudi Dominko.
Vztrajali bodo pri denarnih in pravnih zahtevkih
Logonder se ni spomnil, ali je sploh poskušal unovčiti opcije. Tomšič pa je dejal, da je poskušal priti do svojega denarja z dopisoma, ki ju je poslal Dadasu in zagrebški družbi Markssin (tudi ta je bila v Sadarjevi lasti), ni pa se odločil za sodno izterjavo. Štiglic, Logonder, Tomšič in omenjena oškodovanka so potrdili, da bodo vztrajali pri svojih premoženjsko-pravnih zahtevkih, Dominko pa je dejal, da bo o morebitni priglasitvi zahtevka razmislil do konca glavne obravnave.
Ferk je dejal, da je skupaj s še nekaterimi zaposlenimi v Dadasu skrbel za organizacijo predavanj za vlagatelje na temo opcijskih pogodb. "Dokler sem bil zaposlen v Dadasu, ni bilo nobenih okoliščin, ki bi kakorkoli kazale na to, da družba ni imela namena poplačati terjatev," je poudaril Ferk. Dodal je, da je bila po njegovem prepričanju izdaja opcij eden od poskusov, da se Dadas v dobro vlagateljev in zaposlenih "obdrži pri življenju".
Novšak je nakup opcij zamudil
Novšak, ki je bil tudi sam vlagatelj v Dadasove sklade, je potrdil, da je na enem od odborov vlagateljev predlagal izdajo opcij. Kot je pojasnil, je vodstvo Dadasa po daljšem premisleku njegov predlog upoštevalo. Na vprašanje tožilca Borisa Marčiča, zakaj se tudi sam ni odločil za nakup opcij, je Novšak odgovoril, da so bile opcije v prodaji le kratek čas in je zato zamudil nakup. Novšak je sicer krivdo za takratno krizo na finančnem trgu naprtil Agenciji za trg vrednostnih papirjev.
Odzvalo se je le polovica prič
Sodni senat tudi tokrat ni bil uspešen pri vabljenju prič, saj se jih je od 14 vabilu odzvala le polovica. Zaslišanje preostalih sedmih prič je zato predvideno za 19. marec, ko bo sodni senat prisluhnil tudi izvedenki za ekonomsko stroko Ireni Lesjak. Sadar sicer še vedno vztraja pri zaslišanju vseh 51 oškodovancev. Kot je dejal, je bil v času, ko bi morali vlagatelji unovčiti opcije, sam v priporu, zato bi se morali na Dadas obrniti s pisno zahtevo, česar pa, tako Sadar, večina med njimi ni storila.
2
