Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je začelo sojenje bivšemu vodstvu Merkurja za ponareditev ali uničenje poslovnih listin in za oškodovanje podjetja.
Na začetnem naroku, imenovanem predobravnavni narok, smo bili priča uveljavljanju novosti v kazenskem zakoniku, ki zadevajo tudi možnost, da se obdolženec s tožilstvom dogovori za priznanje krivde, s čimer lahko dobi milejšo kazen, sojenje pa se tako konča v enem samem dnevu.
Tako so obdolženci v zadevi Merkur po prebrani obtožnici dobili nekaj časa, da se dogovorijo s svojimi zagovorniki, ali bodo priznali krivdo in tako dobili milejšo kazen ter skrajšali postopek. A se je večina, in sicer Albin Kordež, Milan Jelovčan in Oto Brglez, takoj izrekla, da krivde ne priznava, medtem ko sta imeli Marta Bertoncelj in Janja Kraševec pomisleke, saj nista bili prepričani, kaj natančno to pomeni.
Premalo časa za morebitno priznanje krivde
"Bilo je izredno malo časa in se težko odločim. V tem trenutku ne morem ničesar reči, saj NPU baje zadevo še preiskuje, zakon pa je šele dobro začel veljati," je povedala Bertoncljeva, medtem ko je Kraševčeva povedala le, da jo je vse skupaj presenetilo in da se o krivdi ne more izreči.
Njuni izjavi je sodnik štel za nepriznanje krivde. Po novem morajo stranke v postopku na prvem naroku podati tudi dokazne predloge, zato smo prisotni v dvorani poslušali naštevanje listinskih dokazov in predlogov za zaslišanje prič. Še pred naštevanjem dokaznih predlogov so nekateri zagovorniki obdolženih protestirali zaradi načina, na katerega so se ti izrekli za nekrive.
Izrekli se bodo do junija
"S klientom sva se morda pripravljena sestati s tožilcem, a v tem okolju, v eni uri, obkroženi z novinarji se res nismo mogli pogovarjati o izreku krivde," je opozoril Janez Hočevar, odvetnik obdolženega Kordeža. Odvetniki, je pojasnil, so res seznanjeni s spremembo zakona, a okvir obtožbe so izvedeli pred eno uro. S povedanim se je strinjal tudi tožilec, zaradi česar je sodnik Srečko Škerbec poslušal dokazne predloge, nato pa sklenil, da se današnji narok konča s sklepom, da se sojenje nadaljuje 11. junija.
Do takrat se bodo skupaj usedli odvetniki s svojimi strankami in presodili, ali lahko z morebitnim priznanjem krivde karkoli pridobijo.
Kordežu grozi do osem let zapora
Obtožbe naj bi bile sicer povezane s preprodajo trgovskega centra na Primskovem, zaradi česar naj bi bil Merkur oškodovan za devet milijonov evrov, za kolikor naj bi se okoristilo tedanje vodstvo podjetja. Kordežu, ki mu je sodišče prav tako kot drugim obtoženim zamrznilo razpolaganje s premoženjem, grozi do osem let zapora.
V zvezi s spornimi posli po menedžerskem prevzemu Merkurja je Nacionalni preiskovani urad lani aprila podal kazensko ovadbo zoper deset fizičnih oseb ter osem pravnih oseb zaradi utemeljenega suma storitve več kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete, in sicer treh kaznivih dejanj zlorabe položaja, dveh kaznivih dejanj nedovoljenega sprejemanja daril, enega kaznivega dejanja nedovoljenega dajanja daril ter dveh kaznivih dejanj pranja denarja.
Merkur naj bi oškodovali za več kot 32 milijonov evrov
Z omenjenim protipravnim ravnanjem naj bi bil Merkur od decembra 2008 do decembra 2009 oškodovan za več kot 32 milijonov evrov. Kriminalisti so nato kazensko ovadbo julija in avgusta lani še dopolnili, predkazenski postopek, ki ga usmerja specializirano državno tožilstvo, pa še ni zaključen. V preiskavi je še več kaznivih dejanj zlorabe položaja in davčne zatajitve.
3
