Šoba: Tržna raziskava je bila narejena in je bila koristna

Naj spomnimo, da je Boštjan Šoba eden od soobdolženih v aferi Šuštar, obtožnica pa mu očita zlorabo položaja. Po obtožnici naj bi se del zneska, pridobljenega na razpisu, vračal s pomočjo Šobinega podjetja GSP, ki je izdajalo fiktivne račune za nikoli opravljene storitve. Denar pa naj bi končal na Šuštarjevem računu.

O stroških poti iz Kanade v Slovenijo na koncu Še pred začetkom zagovora je sodnica Dejana Fekonja pojasnila, da so bili stroški ekstradicijskega postopka, torej stroški, ki so jih imeli kanadski organi s prevozom, hrano in dnevnicami, ocenjeni na 13 tisoč evrov, 12 tisoč pa so bili stroški tolmača oziroma prevajalca. "Ne glede na izid sojenja, torej na razsodbo, bo sodišče na koncu odločilo, ali gre za krivdne stroške," je povedala Fekonja.

Razpis je bil razveljavljen Sicer pa je Šoba danes pojasnjeval, da ni dvoma, da je tržno preiskavo opravil in da je bila koristna. "Do takrat ni bila narejena nobena raziskava, kar se lahko vidi, saj je Iskra Rele 95 odstotkov relejev delala za Siemens. V Iskri Rele niso imeli ne tržnika ne pravnika," je med drugim povedal in pojasnil, da sodba utemeljuje neopravljenost dela, ki pa je bilo opravljeno. Kot je še dodal, so razpis, ko je Iskra Rele dobila denar, razveljavili, "lahko me obtožite idiotizma, da stoji Šuštar za razveljavitvijo razpisa za Iskra Rele, jaz pa bi mu še naprej dajal podkupnino".

Šoba: Slovenija bi Kanado morala obvestiti o zastaranju kaznivega dejanja Poudaril je še, da je Kanada tako dolgo tehtala o njegovi izročitvi ravno zato, ker hujšega kaznivega dejanja ni bilo več, saj je že tedaj zastaralo. "Slovenija bi o zastaranju morala obvestiti Kanado, pa je ni. Ni pa naključje, da so tožilci kaznivo dejanje ponarejanja umaknili po moji izročitvi, saj me Kanada sicer ne bi izročila," je prepričeval sodnico.

Pojasnil je še, da je za Iskra Rele delal brez plačila, da pa je za nekaj javnih naročil izdal račun za 700 tisoč takratnih tolarjev. Še enkrat je poudaril, da je tržna raziskava nedvomno prinesla korist, torej subvencijo, "zato ni mogoče reči, da sem nekaj delal fiktivno. Fiktivno namreč nečemu škoduje, če pa je nekaj koristno, ne more biti fiktivno".

Šoba: Policisti so posegali v računalnik Šoba se je dotaknil tudi policistov, ki jih je nekajkrat obtožil posegov v računalnik, ki so mu ga zasegli med hišno preiskavo. Tožilstvo Šobi med drugim očita tudi, da je na svojem računalniku vodil evidenco na razpise prijavljenih družb, v datotekah pa naj bi imel zapisano, koliko denarja bi družbe morale odstopiti. Naj spomnimo, da je na eni od prejšnjih obravnav izvedenec računalniške stroke pojasnil, da se je od 401 datoteke v najmanj 25 vpogledalo v času policijske preiskave, Šoba pa je prepričan, da se je v te datoteke dokazljivo posegalo oziroma se jih spreminjalo.

Sicer pa je sodni senat zaman pričakoval pričo, Lea Bergerja. Kot je povedala sodnica, bi rada v čim krajšem času zadevo tudi končala.