Škoberne znova skušal izločiti sodnico

Naj spomnimo, da se na ljubljanskem okrožnem sodišču nadaljuje predobravnavni narok, kjer sodijo kazenskemu sodniku Milku Škobernetu, ker naj bi decembra 2010 prejel okoli devet tisoč evrov podkupnine v zameno za izbris mednarodne tiralice za domnevnim goljufom, ki mu je takrat sodil. Aretirali so ga januarja, ko naj bi prejel 18 tisoč evrov navidezne podkupnine. Domnevna sodelavca krivde nista priznala Na predobravnavnem naroku so zagovorniki obeh obdolženih zahtevali tako izločitev nekaterih listin kot izločitev predsednice senata. O enakih zahtevah je že odločal predsednik okrožnega sodišča, ko je enako zahteval obdolženi sodnik Milko Škoberne in odločil, da ni razlogov, da bi zamenjal predsednico senata. Ramićev zagovornik Rafael Mohorko je vztrajal pri izločitvi nekaterih dokazov, predvsem pa vztraja, da je Esad Čehajić kot tajni policijski delavec začel tajno slediti oziroma prisluškovati že prvega decembra 2010, čeprav je bila odredbo o tajnem delovanju izdana šele 23. decembra 2010. Zahteval je tudi ustavno presojo delovanja policije v delu, ko pri uporabi tajnih metod ni upoštevala načela od milejšega k ostrejšemu ukrepu, temveč je po njegovem mnenju takoj posegla po tajnem delovanju, čeprav bi lahko najprej začela nadzirati telefonske klice. Kot je povedal, bo pri svoji zahtevi po ustavni presoji, če sodnica ne bo ugodila njegovim zahtevam, vztrajal do konca postopka. Kot je znano, se je na predobravnavnem naroku novembra letos sodnik Milko Škoberne izrekel za nedolžnega. In čeprav je predsednik sodišča zavrnil zahtevo Škobrneta po izločitvi predsednice senata, vrhovni tožilec pa zahtevo po izločitvi tožilke Blanke Žgajnar, ki jo je Škoberne predlagal kot pričo v tem postopku, je ta danes skoraj uro navajal razloge, zakaj je to potrebno oziroma zakaj meni, da sojenje ne bo pravično, temveč pristransko. Škobrne: Sodnica odločala o priporu Kot je povedal, je bila predsednica senata Vladislava Lunder članica zunajobravnavnega senata, ki je odločal o njegovih pritožbah zoper pripor, ki ga je odredil preiskovalni sodnik. Ker pa je vrhovno sodišče ugodilo njegovi zahtevi za varstvo zakonitosti, Škoberne ugotavlja, da njena odločitev pomeni hujšo kršitev zakona oziroma ustave, saj je s tem posegla v temeljne pravice vsakega državljana do svobode gibanja. Po njegovem mnenju je sodnica izpolnila vse pogoje, da bi jo sodni svet lahko razrešil. "Ali se ni to zgodilo, ker tega nihče ni predlagal? Predsednica senata je bila za takšno odločitev nagrajena, tako da je napredovala," je povedal Škoberne, ki razmišlja v smeri, da sodnica deluje po navodilih nekoga tretjega. "Če senat ni vedel, da krši ustavo, je zelo hudo, če je vedel, pa je še huje," meni obdolženi sodnik, ki se sprašuje tudi, zakaj so izmed 25 kazenskih sodnikov na okrožnem sodišču njegov primer podelili prav Lundrovi, ki je sodelovala v zunaobravnavnem senatu. Zapravljanje davkoplačevalskega denarja Okrcal jo je tudi v smislu, da zapravlja denar davkoplačevalcev, ko je za vročitev sodne pošte kar trikrat angažirala detektiva, namesto da bi mu to poslali s priporočeno pošto. Protestiral je tudi zoper njen zapis v zapisnik. "Ko sem jasno povedal, da obtožbe ne razumem, sodnica pa je zapisala, da tožbo zaradi svoje izobrazbe razumem. Te izjave nikoli nisem podal," je bil kritičen obdolženi sodnik, ki se sprašuje, kako naj po vsem tem zaupa, da se mu bo sodilo pravično. Dotaknil se je tudi izjav predsednika sodišča v intervjuju, ko je navajal razlog, zakaj je preiskava v primeru Škoberneta trajala tako dolgo. "Tožilstvo je štiri mesece pisalo obtožbo, ki bi morala biti spisana v 15 dneh. Nikjer nisem zasledil, da bi sodnica o tem obvestila vrhovnega tožilca, da bi lahko ta sprožil postopek. V končni fazi pa je tudi zunajobravnavni senat celih devet mesecev odločal o ugovoru zoper tožbo, zato razloge za dolgotrajnost postopka ne gre iskati pri meni, temveč drugje," je bil jasen. Predsednica senata je po premisleku sklenila, da se ne bo izločila iz postopka. Sojenje se bo nadaljevalo februarja naslednje leto.