Priče zaslišane zunaj glavne obravnave

"Tako ne bo šlo več naprej in bom zoper Takaja odredila pripor, če ne bo prihajal na sodišče," je uvodoma, ko je ugotovila, da prostor na zatožni klopi poleg obdolženega Davorina Krajnca sameva, povedala sodnica, ki je danes vabila priče, ki so zadevale prav Takaja. Ta se je na sodišču od maja, ko se je začelo sojenje Nenadu Đukiću, Roku Snežiću, Damjanu Metelku, Mitji Sušniku ter Takaju in Krajncu, pojavil le enkrat. Kot je znano, so Snežič, Đukič in Sušnik krivdo priznali, Takaj in Krajnc pa očitanih kaznivih dejanj nista priznala, zato je stekla glavna obravnava.

Sodnica Andreja Sedej Grčar je tako danes zaslišala tri priče, med drugim tudi obtoženega Sušnika, ki je sicer še na svobodi, po priznanju krivde pred tem istim sodiščem pa je bil obsojen na dve leti zapora zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja pomoči pri goljufiji in pomoči pri zatajitvi finančnih obveznosti.

Kot je povedal, obdolženega ne pozna, ne pozna niti Đukića in Snežića, pozna samo Metelka. Ko je po poškodbi kolena ostal brez službe, moral pa je plačevati preživnino za otroke, mu je neki Pero dejal, da mu lahko uredi delo, vendar mora odpreti podjetje. "Poklical sem Metelka, ta mi je dejal, da bom prejemal plačo, da bo on vse urejal, jaz pa bom kot direktor le podpisoval račune oziroma papirje," je navajal Sušnik. Metelko naj bi bil, tako kot Sušnik, zaposlen v Savonu, izdajal je račune in jih prefakturiral, Sušnik pa jih je podpisal. "Enkrat na teden sem prišel in podpisal kakšnih 15 listov."

Jeršič včeraj obsojen na skoraj pet let zapora "Vedno so me klicali na službeni telefon, ki so ga mesečno menjali. Komuniciral sem tudi z Andrejem Jeršičem," je razlagal Sušnik, ki so mu sicer padali v oči veliki zneski na računih za gradbene stroje, letala, jahte. Mimogrede, Jeršič je bil včeraj na okrožnem sodišču zaradi davčnih malverzacij obsojen na štiri leta in deset mesecev zapora, 50 tisoč evrov kazni, vrniti pa mora tudi protipravno pridobljeno premoženjsko korist.

Na vprašanje, ali pozna podjetje Mobilno reklamiranje, je Sušnik povedal, da je slišal, da se je omenjalo, sam pa nič ne ve. Zatrdil je, da kot direktor ni bil pooblaščen za dvig denarja z računa podjetja, plačo pa je dobival od Metelka na roke.

Zastopnica banke zaznala čudno poslovanje Zastopnica Probanke v Mariboru, kjer je imelo podjetje Mobilno reklamiranje odprt račun, Jelena Đuran, je povedala, da sta se 11. avgusta 2008 na banki oglasila Takaj in Krajnc ter z izpiskom iz Ajpesa dokazovala, da je Takaj novi direktor podjetja Mobilno reklamiranje, pri tem se je izkazal tudi z osebno izkaznico in davčno številko.

Podjetje je sicer imelo odprt račun od leta 2006, ko so najeli lizing za nakup dveh tovornjakov in je bilo odprtje računa pogoj za lizing. Ko je mesto direktorja prevzel Takaj, kjer je ostal do oktobra 2009, ko podjetje ni več poslovalo, "sem zaznala čudno poslovanje", saj je šlo za precej visoke dvige denarja z računa podjetja, a takrat v banki še ni bilo oddelka za sum pranja denarja.

Snežič in Đukić sta se za nadaljevano kaznivo dejanje goljufije pogodila za dve leti in dva meseca zapora ter 125 tisoč evrov denarne kazni, ker je bilo dejanje storjeno iz koristoljubja. Za nadaljevano kaznivo dejanje pranje denarja sta dobila deset mesecev zapora in 45 tisoč evrov obligatorne denarne kazni, za davčno zatajitev pa pet mesecev zapora. Tožilec Jeglič je nato predlagal enotno kazen tri leta zapora in 150 tisoč evrov denarne kazni, a bosta v zaporu le med konci tedna in ob praznikih, med tednom pa bosta delala.

Đukiću zasegli 148 tisoč evrov, dva mercedesa in ferrarija Ker pa sta s Snežičem z očitanimi kaznivimi dejanji pridobila protipravno premoženjsko korist v višini 672 tisoč evrov, sta ta znesek dolžna povrniti, in sicer vsak polovico, torej po 336 tisoč evrov v dveh letih.

Fiktivni posli Snežič in Đukić sta se aprila 2010 znašla v odmevni kriminalistični preiskavi. Skupaj z drugimi obdolženimi naj bi s fiktivnimi posli s slamnatimi podjetji oziroma s tako imenovanimi missing traderji leta 2008 organizirala in izpeljala fiktivno preprodajo dveh luksuznih jaht znamke Atlantis. Pri tem sta po trditvah tožilstva od davčne uprave zahtevala vračilo davka na dodano vrednost (DDV) in ga v dveh primerih tudi dobila, čeprav missing traderji, prek katerih naj bi poslovala, sploh niso plačali DDV. Eno jahto naj bi si izmislili

Pri vsakem lažnem poslu naj bi državo oškodovala za več sto tisoč evrov DDV – skupaj naj bi šlo za okoli 600 tisoč evrov –, s (pre)prodajo izmišljene luksuzne jahte Dominator, ki menda sploh ni obstajala, pa sta si po prepričanju preiskovalcev poskusila pridobiti še pol milijona evrov, a v tem primeru neuspešno.