"Oropali so me sredi Londona. Prosim pomagajte!"

"Včeraj okoli 16. ure sem izključila računalnik, okoli 18.30 pa sem prejela prvi klic znanca, češ kaj se z menoj dogaja, če je vse v redu. Ko sem preverjala, kaj je, sem ugotovila, da sem žrtve spletne goljufije," nam je pojasnila Saša, ki pravi, da je bila v šoku, saj so se klici kar vrstili.

Tudi spodaj podpisana novinarka sem prejela sporočilo, v katerem piše, da je v Londonu, da so jo oropali in je ostala brez vseh dokumentov ter da zato potrebuje pomoč. Ker jo tudi osebno poznam, sem jo poklicala, kljub temu pa sem na ta isti naslov odgovorila. Na vprašanje v slovenskem jeziku, kaj se dogaja, sem dobila odgovor v angleščini, da naj ji pomagam.

Dva dni pred dogodkom težave z računalnikom Saša je sicer zadnja dva dni pred dogodkom opazila, da ima težave z računalnikom, da težje dostopa do interneta. "Da gre za goljufijo, je dejstvo, tisti, ki so moje lažno sporočilo dobili, pa so lahko goljufa spregledali že po tem, da je pisal v angleščini. Sama svojih slovenskih prijateljev namreč ne bi nagovarjala v angleškem jeziku," pojasni Saša.

Zadevo je želela prijaviti na policijsko postajo v Mostah v Ljubljani, kjer pa so ji pojasnili, da naj pride raje jutri, češ da imajo danes preveč dela: "Tako da bom prijavila jutri." No, policijska prezasedenost je tema za kdaj drugič. Je pa prek FB obvestila svoje prijatelje in znance, da naj napisanemu ne nasedejo.

Samozaščita Sicer pa je že sama ukrepala, da bi se čim bolj zaščitila. Kot pravi, je zamenjala geslo in odprla povsem nov spletni naslov, na novo si bo naložila tudi Windowse, kot so ji svetovali računalničarji. "Kljub temu nimam posebno dobrega občutka, saj nisem prepričana, ali je bila ogrožena le moja spletna pošta ali pa so v nevarnosti tudi drugi dokumenti na računalniku. Kot novinarka imam namreč v računalniku veliko materiala od različnih virov, zato me zloraba slednjih najbolj skrbi. Seveda me skrbi tudi kraja identitete," je za naš portal povedala Saša.

Zloraba osebnih podatkov, napad na sistem ali goljufija Po mnenju pravnika Vida Jakulina – tudi sam je dobil sporočilo s prošnjo za pomoč – gre za goljufijo, "saj sicer ne vidim smisla, kakor da želi ta nekdo dobiti denar".

Sicer pa napadi na informacijski sistem niso redki, kazenski zakonik pa navaja vrsto kaznivih dejanj, povezanih z zlorabami. Kot je zapisal Drago Menegalija, je za natančno kazensko pravno opredelitev kaznivega dejanja treba v vsakem konkretnem primeru preučiti vse okoliščine, ravnanje storilca in posledice: "V primeru, ki ga omenjate, bi lahko šlo za sum zlorabe osebnih podatkov in napad na informacijski sistem, morda tudi za goljufijo."

Kazen odvisna od premoženjske škode Napad na informacijski sistem stori oseba, ki vdre v informacijski sistem, torej tudi osebni računalnik ali elektronski poštni predal druge osebe. Prav tako je kaznivo prestrezanje prometa na poti od ali do računalnika. Če nekdo v informacijskem sistemu kakorkoli uporabi, spremeni, preslika, prenaša ali uniči oziroma ovira prenos elektronskih podatkov, se ga lahko kaznuje tudi ostreje. Vsak poskus neupravičene uporabe elektronskih podatkov v informacijskem sistemu je prepovedan, prav tako je zagrožena višja zaporna kazen, če je zaradi takih ravnanj povzročena velika premoženjska škoda.

"V okviru računalniške kriminalitete se obravnava tudi kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov, ki določa, da stori kaznivo dejanje tisti, ki uporabi osebne podatke druge osebe, tako da vdre ali nepooblaščeno vstopi v računalniško vodeno zbirko osebnih podatkov," je še zapisal Menegalija.

Zaupne informacije niso tako zaupne Posameznik je čedalje bolj vpet v obsežno digitalno omrežje, zato o pasteh interneta opozarjajo tudi na spletnih straneh informacijske pooblaščenke. Vse zasebne informacije, ki jih s pomočjo elektronskih naprav in povezav, poleg računalnika, elektronske pošte tudi prenosni telefoni, delimo z bližnjimi, v resnici niso tako zelo zaupne in zavarovane pred nepoklicanimi očmi.

Med smernicami, kako se izogniti morebitnim neprijetnim napadom, informacijska pooblaščenka navaja varnostni obroč oziroma posodabljanje operacijskega sistema, požarne zidove in protivirusno zaščito. Zelo pomembno je tudi kriptiranje podatkov, saj je večina podatkov, ki jih imamo shranjene na trdih diskih, spominskih karticah v telefonih, na USB ključkih, DVD-jih običajno v nešifrirani obliki. S šifriranjem zagotovimo, da nepooblaščene osebe ne bodo znale prebrati naših zaupnih sporočil ali podatkov. Kriptiramo lahko že shranjene podatke.

Nujno si je zagotoviti anonimnost Na policiji še opozarjajo, da je pri uporabi interneta je nujno, da si zagotovimo svojo anonimnost oziroma da stalno zakrivamo svojo pravo identiteto. Če dostopamo na internet prek javnih dostopnih točk (hotel, kavarna, knjižnica), moramo paziti, da ne potrdimo možnosti, da bi računalnik shranil naše geslo. Nikoli ne smemo zaupati identiteti pošiljatelja elektronske pošte, saj se jo da preprosto ponarediti.

Zato moramo biti pozorni na elektronsko pošto, ne samo neznanega pošiljatelja, čigar identitete ne poznamo, temveč tudi na pošto znanih pošiljateljev, katerih vsebine in priponke ne pričakujemo oziroma smo prejeli pošto z nevsakdanjimi vsebinami. Na takšno pošto ne odgovarjamo, je ne pošiljamo naprej, ne poskušamo odjaviti prejemanja, ne odpiramo priponk oziroma povezave ter jo moramo takoj izbrisati. Po elektronski pošti nikoli ne posredujemo zaupnih osebnih in finančnih podatkov, razen če ni sporočilo digitalno podpisano.