O posledicah še sodna izvedenka

Psihologinja Alenka Sever je ocenila, da je Asja v času urejanja skrbništva doživljala hude čustvene stiske. Kot je pojasnila v mnenju, »ne gre toliko za doživljanje strahu kot pomanjkanje občutka varnosti, sprejetosti, zmedenosti.« Prepričana je, da njene življenjske aktivnosti niso zmanjšane, so pa drugačne, kot bi bile, če tega obdobja ne bi bilo. Državno pravobranilstvo sicer vztraja, da je za nastale težave kriva ločitev staršev. Mati odpeljala iz vrtca na tortico Sodišče bo sicer še opravilo nekaj poizvedb, potem pa bo svojo odločitev posredovalo pisno. Kot je na prejšnji obravnavi pojasnila Asja, so »mi rekli, da gremo na tortico in da me potem odpeljejo nazaj, v resnici pa so me z avtomobilom odpeljali v Ljubljano. Mame sem bila na začetku vesela, a sem potem ugotovila, da je bilo tisto okoli tortice larifari in so me samo hoteli odpeljati stran od očeta«. Gre za dogodek, ko je bila stara pet oziroma šest let in jo je mati skupaj z izvršiteljem in svojo odvetnico odpeljala iz vrtca, sestro Dašo pa iz šole, kjer je obiskovala tretji razred.

Toži tudi sestra Daša S sodno odločitvijo se bo tako v kratkem končala kalvarija sester Jež. Kot je znano, enako odškodnino od države zahteva tudi njena dve leti starejša sestra Daša. V tožbi, vsaka v svoji, državi očitata, da je odgovorna, ker sta morali prestajati dolge sodne postopke o dodelitvi otrok, državne institucije pa niso upoštevale njune želje, da bi živeli pri očetu Stojanu Ježu. Po mnenju pooblaščenca Boštjana Verstovška, so slovenske institucije kršile ustavo, zakone in konvencijo OZN o otrokovih pravicah.

O posledicah Trnova pot sester se je začela daljnega leta 1998, ko sta po ločitvi staršev obe želeli živeti pri očetu. Pred dobrimi desetimi leti ju je celjsko okrožno sodišče kljub drugačni želji dodelilo materi, zato se je oče Stojan pritožil. Leta 2002 so se sodniki odločili, da je najbolje, da Daša živi pri očetu, mlajša sestra pa pri materi. Oče se tudi s takšno odločitvijo ni strinjal, zato se je pritožil. Čez dve leti je sodišče tudi mlajšo hči vendarle dodelilo očetu.

Svojo voljo sta deklici zaradi mačehovskega odnosa in ravnanja državnih institucij po razvezi staršev in dolgotrajnih ter mučnih postopkih na sodiščih lahko uveljavili šele po šestih letih.