Nevrokirurg Dolenc o zemljiškem dolgu: Nisem hotel oškodovati pacienta

"Zemljiški dolg sem ustanovil zato, ker so mi tako svetovali odvetniki. Potreboval sem denar za ustanovitev inštituta, dobrodelne ustanove učnega značaja, ki bi deloval kot center za izobraževanje, odvetniki pa so mi svetovali, da mi bo z zemljiškim dolgom na banki prej uspelo dobiti posojilo," je v svojem zagovoru povedal Vinko Dolenc, ki očitek o domnevni prevari zavrača.

Nevrokirurga Dolenca je javnost pobliže spoznala po tistem, ko je slovensko sodišče priznalo sodbo izraelskega sodišča, po kateri mora izraelskemu bolniku zaradi hude trajne invalidnosti, ki je posledica zapletov po Dolenčevi operaciji v devetdesetih letih v Ljubljani, plačati šest milijonov evrov.

Tožilstvo: Z zemljiškim dolgom se poskuša izogniti plačilu odškodnine Kot je bilo mogoče razbrati, tožilstvo poskuša zdaj na sodišču dokazati, da naj bi se Dolenc s tem, ko je na dve stanovanji v Ljubljani vpisal zemljiški dolg v vrednosti štirih milijonov evrov (stanovanji sta skupaj vredni slab milijon evrov), poskušal izogniti plačilu odškodnine. Zemljiška dolga naj bi namreč ustanovil kmalu po izdaji sklepa okrožnega sodišča glede priznanja tuje sodbe.

Ker so mu zemljiški pismi zaplenili, je ostalo pri poskusu goljufije. Na zatožni klopi se je znašel tudi njegov odvetnik Mitja Vidmar, ki mu tožilstvo očita pomoč pri poskusu goljufije. Oba sta očitke iz obtožnice zavrnila, nad obtožnico pa sta ogorčena oba zagovornika.

Zagovornika: Obtožnica je neutemeljena Kot je uvodoma pojasnil Dolenčev zagovornik Mitja Jelenič Novak, v Dolenčevih dejanjih ni nobenega znaka kaznivega dejanja. "Obtoženi ni storil ničesar v škodo tujega premoženja, nič ni lažno navajal, obtožnica pa izhaja iz napačnih predpostavk, zato je po našem mnenju neutemeljena," je povedal zagovornik in dodal, da pravno ne razume, kaj se njegovi stranki sploh očita.

"Tudi pravniki imamo težavo razumeti takšno obtožbo," je dodal Vidmarjev zagovornik Emil Zakonjšek, ki je ogorčen, da je takšna obtožnica sploh prestala preizkus pri senatu sodišča. "Postopka sploh ne bi smelo biti, ker ne vsebuje kriterijev, ki bi jih obtožba morala imeti. Tudi če bi bile navedbe tožilstva resnične, pa ne gre za zanke kaznivega dejanja goljufije, temveč mogoče česa drugega," je še dodal Zakonjšek.

Dolenc je tako v svojem zagovoru pojasnil, da je bilo ozadje ustanovitve zemljiškega dolga povezano s centrom, ki ga je želel ustanoviti, a se je zapletlo pri denarju. Odvetniki, bilo jih je več, so mu svetovali, da bi na banki lahko dobil posojilo, če bi ga ustrezno zavaroval. "Nikakor pa nisem s tem želel škodovati upniku," je poudaril.

Od projekta odstopil, ker je usihala vera, da bo izpeljan Pojasnil je, da je po ustanovitvi dolga in še pred odločbo sodišča, da mora plačati odškodnino izraelskemu pacientu, od projekta pravzaprav odstopil, "ker je usihala vera, da bo projekt izpeljan", zato zemljiških pisem ni dvignil in se z nobeno od bank tudi ni dogovarjal za morebitno posojilo.

Na vprašanje tožilke, zakaj dolga potem ni izbrisal, pa je odgovoril, da ju tudi dvignil ni. "Ko sem šel na zemljiško knjigo, so mi tam povedali, da je pismo zaplenjeno," je pojasnil.

Vidmar: Zemljiški dolg ne ovira izvršbe na nepremičnine in ne vpliva na pravice izraelskega pacienta Obdolženi Vidmar je v svojem zagovoru povedal, da iz obtožnice sploh ni razvidno, kaj bi moral zanikati. Potrdil je, da je Dolencu svetoval ustanovitev dolga in uredil srečanje z notarjem, to pa je tudi vse.

"Notarju nisem povedal glede izraelske sodbe, saj sem bil prepričan, da naše sodišče tuje sodbe ne bo priznalo, poleg tega teh dveh dogodkov nisem povezoval," je pojasnil in dodal, da pravzaprav ne razume, zakaj bi bila ustanovitev zemljiškega dolga kaznivo dejanje.

"Ne vem, od kod prepričanje, da se z zemljiškim dolgom lahko nekdo izogne plačilu odškodnine. Zemljiški dolg namreč ne ovira izvršbe na nepremičninah in tudi ne vpliva na pravice izraelskega pacienta," je prepričan Vidmar.