Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je z zaslišanjem prič nadaljevalo sojenje v tako imenovani WC-aferi oziroma toaletni aferi, ko naj bi šesterica ogoljufala ZPIZ za dobrega pol milijona evrov.
Nekdanji direktor družbe Mavrica, d. d., Tomaž Založnik je danes kot priča povedal, da sami niso ugotovili nobenih nepravilnosti: "Do objave časopisnega članka nismo vedeli, da se kaj dogaja, saj so bile inventure brez primanjkljajev. Nato nas je obiskal Durs, pa policija … Kazensko ovadbo smo vložili na predlog Dursa in ker si sami nismo znali pojasniti, kakšne nepravilnosti naj bi se dogajale." Danes bo senat sicer zaslišal še pet prič.
Za toaletni papir pol milijona evrov
Naj spomnimo, da obtožnica zdaj bremeni peterico, ker je Tone Koprivnikar medtem umrl. Med 7. januarjem 1999 in 24. aprilom 2002 naj bi namreč Milojka Globokar, Janko Globokar in Cvetka Medved iz poslovne enote Mavrica na Wolfovi ulici v Ljubljani ter pokojni Tone Koprivnikar, Marjan Tomažič in Danilo Pintar iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ-a) združili moči in na škodo ZPIZ-a v lastne žepe pospravili najmanj 532 tisoč evrov.
S ponarejenimi računi in dobavnicami naj bi prikazovali lažno sliko o prodaji toaletnega papirja, toaletnih brisač in drugega blaga. ZPIZ tega blaga ni nikoli prejel, saj naj bi se denar stekal v žepe omenjene šesterice.
Osemnajst rolic papirja na osebo
Po oceni komisije je dnevna poraba toaletnega papirja 0,5 rolice na človeka, glede na naročila pa naj bi na ZPIZ-u porabili celo po 18 rolic na človeka. Izvedenec je izračunal, da je bila dnevna poraba toaletnega papirja na enega človeka leta 1999 4,7 rolice na dan, leta 2000 9,3 rolice, leta 2001 pa že 11,8 rolice. Leta 2003 je poraba padla na 0,2 toaletne rolice.
Vsak od obdolženih naj bi imel pri dejanjih svojo vlogo. Tako naj bi Koprivnikar kot direktor splošnega sektorja na ZPIZ-u, Tomažič kot vodja nabave in Danilo Pintar kot skladiščnik po mnenju tožilstva v celoti obvladovali naročila in dobavo ter tudi z dobavo povezane knjigovodske papirje oziroma nadzor. Čeprav naj bi ravno Koprivnikar z Mavrico sklenil pogodbo o nakupu sredstev za čiščenje z naročilnico enkrat na dva meseca, mu obtožnica očita, da je v izplačilo na isti dan odredil celo več računov družbe Mavrica. Enormno porabo naj bi opravičevali s povečanim obiskom strank na ZPIZ-u.
Fiktivne posle v Mavrici, ki je dostavljala te artikle, naj bi vodila takrat poslovodkinja Milojka Globokar, ki je po obtožnici sodelovala s svojim možem Jankom in Cvetko Medved. Ti naj bi denar v gotovini jemali iz blagajne ali pa prek prej kupljenih artiklov ob hkratnih stornacijah in z njimi povezanimi navideznimi vrnitvami sredstev za higieno.
4
