Lastnik piranskega lokala izsiljevalcu: Dam ti tri minute, da odideš, sicer pokličem policijo!

Kot je znano, so novogoriški policisti pred dnevi ovadili 34-letnega državljana Srbije, ki so ga policisti v soboto ujeli s prstom v marmeladi, ko je od lastnika lokala prejel zahtevani denar. Če lastnik lokala ne bi plačal, "bi se lahko lastniku in njegovim bližnjim zgodilo kaj hudega", bilo pa je tudi nekaj groženj po telefonu.

Slovenski policisti se velikokrat srečujejo z izsiljevanjem, ko storilci kaznivih dejanj z nasilnimi metodami, recimo z grožnjo ali s fizično silo, od lastnikov podjetij oziroma najemnikov in lastnikov donosnejših lokalov zahtevajo plačilo varovanja, tako imenovano "reketiranje".

"Samo število prijav oziroma obravnavanih vseh kaznivih dejanj izsiljevanj iz leta v leto izrazito ne narašča in je v povprečju vsako leto približno enako. Ocenjujemo pa, da je kaznivih dejanj na škodo lastnikov in najemnikov gostinskih lokalov pri nas precej in da oškodovanci tega ne prijavljajo zaradi strahu pred storilci, zaradi nezaupanja v delo uradnih organov," je pojasnil Drago Menegalija z Generalne policijske uprave (GPU).

Policija sicer ne vodi posebne statistike samo za primere izsiljevanj gostincev, je pa vseh kaznivih dejanj izsiljevanja v Sloveniji povprečno okoli 200 na leto.

Policija: Plačilo "dolga" ali "varščine" ni rešitev V ozadju izsiljevanj so lahko dejanski ali celo namišljeni dolgovi. Izsiljevalci od podjetnikov zahtevajo plačilo velikih zneskov in s tem onemogočajo normalno poslovanje lokala ali podjetja. Z izsiljevanjem se ukvarjajo posamezniki ali skupine izsiljevalcev. Po naših izkušnjah izsiljevalci od žrtve zahtevajo vedno več denarja, zato plačilo takega "dolga" ali "varščine" ni rešitev, pravijo na policiji.

Zahtevani zneski so različni Cilj takih izsiljevanj so predvsem dobro stoječi oziroma donosnejši gostinski in drugi lokali, pogosto pa je cilj tudi lokacija, ki jo storilci poskušajo prevzeti, še pravi Menegalija. "V primerih, ko policija za take primere ne izve, lastniki oziroma najemniki lokalov varščino verjetno tudi plačujejo," še dodaja Menegalija. Zneski so različni, v novogoriškem primeru je šlo za pet tisoč evrov.

Nekaj telefonskih pogovorov razkrije, da ima tovrstne izkušnje večina slovenskih lastnikov lokalov. Bistveno je, ugotavljajo sogovorniki, da se izsiljevalcem ne pustiš, da torej zagroziš s policijo, sicer se jih ne znebiš.

"Izsiljevanje se zgodi običajno v primerih, če si lastniki sposodijo denar. To je nikoli dokončana zgodba, saj ti izsiljevalci zaračunavajo velike obresti, lahko ostaneš brez vsega," za Planet Siol.net pojasni Bojan Šalamon, lastnik lokalov Teater in Žižula v Piranu.

Dobovšek: Če lastnik lokala grožnjam podleže, lahko postane član kriminalne združbe S Šalamonom se strinja tudi Bojan Dobovšek s fakultete za varnostne vede, ki pravi, da je ta pojav značilen za ves svet, predvsem pa tam, kjer delujejo organizirane kriminalne skupine iz Italije.

"Ključno je, da se takšna zadeva takoj prijavi policiji, sicer lahko lastnik zelo kmalu ostane brez premoženja, tudi brez lokala. Če lastnik lokala podleže takšnim grožnjam oziroma izsiljevanju pod pretvezo varovanja kot zaščite, se velikokrat zgodi, da tudi lastnik postane del kriminalne združbe," pravi Dobovšek.

Pojavijo se tam, kjer je gostota lokalov velika Po njegovih besedah se izsiljevanja pojavljajo v večjih mestih, kjer je gostota gostinskih lokalov velika in kjer se ustvarja kakršnakoli neformalna ekonomija. "Izsiljevalci se najraje lotijo lokalov, ki so pod manjšim nadzorom in kjer se določeni predmeti prodajajo brez računa, recimo alkohol in cigarete," pojasni Dobovšek.

Tovrstno izkušnjo je imel pred 15 leti v Teatru v Piranu tudi Šalamon. "Prišli so iz Ljubljane in hoteli, da jim mesečno plačujem neko varščino. Ne vem, kakšen znesek so zahtevali, ker sem jim rekel: 'fantje, imate tri minute časa, da zapustite lokal, sicer pokličem policijo'," se spominja Šalamon.

Natakar pred izsiljevalcem iz lokala pobegnil Približno šest let nazaj je eden od izsiljevalcev prišel v Žižulo, Šalamonov drugi lokal, in od natakarja zahteval denar. "Natakar je zbežal, sam pa sem poklical policijo. Mislim tudi, da sem bil edini, ki sem vztrajal pri pregonu storilca," pojasni Šalamon in doda, da ima zdaj mir.

Po njegovih besedah tudi noben drug gostinec v Piranu v zadnjih letih ni potarnal, da bi bil tarča izsiljevalcev. Menda pa je povsem drugačna slika v Portorožu, saj se pojavljajo govorice, da naj bi dve črnogorski družini bili bitko za prevlado v mestu rož.

Gostinec iz Ljubljane: Če plačaš enkrat, si "gotov" "Ko sem odprl lokal, bilo je pred 17 leti, so poskušali tudi pri meni. Na srečo sem enega od izsiljevalcev poznal, tako da smo zadeve uredili. So pa prišli med tem, ko sem bil na dopustu, od vodje strežbe pa so zahtevali takratnih 20 tisoč nemških mark," je za Planet Siol.net pojasnil lastnik znanega lokala zunaj središča Ljubljane, ki ni želel biti imenovan.

"Če enkrat plačaš, si 'gotov', bog ne daj, da si komu dolžan kaj denarja," pravi naš sogovornik. Kdo so ti ljudje? "Vsi ti imajo obremenjujočo preteklost, nihče ni prav nedolžen," pojasni.

Najel varnostno službo Gostinec, ki ima v najemu lokal v stari Ljubljani, težav z izsiljevanjem nima. Še preden je namreč najel lokal, se je posvetoval z nekaterimi gostinci. Ti niso želeli konkretno odgovoriti, kako je z izsiljevanjem.

"Znanec, ki ima več lokalov, mi je svetoval, naj, da se izognem morebitnim težavam, varovanje lokala prepustim eni od ljubljanskih varnostnih služb. Nasvet sem upošteval. Plačujem minimalen mesečni pavšal in poslujem običajno brez kakršnihkoli izsiljevanj," je povedal za naš medij.

Policisti z zloženko nad izsiljevalci Ravno zato, ker lastniki tovrstnih izsiljevanj običajno ne prijavijo, so na oddelku za terorizem in ekstremno nasilje na GPU pred časom pripravili zloženko o izsiljevanju lastnikov in najemnikov donosnejših gostinskih in drugih lokalov. S to potezo poskušajo policisti spodbuditi gostince, da bi se odločili drugače in kaznivo dejanje vendarle naznanili policiji. Tovrstna kazniva dejanja lahko policisti namreč preiskujejo le v primeru, če dobijo prijavo.