Ponedeljek,
15. 11. 2010,
15.21

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Ponedeljek, 15. 11. 2010, 15.21

8 let, 8 mesecev

Klemenčič: Komisija mora zavarovati identiteto prijavitelja

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Klemenčičeva komisija bo ukrepala ob poskusih razkritja ali ob razkritju prijavitelja suma korupcije v primeru murskosoboškega tožilca Roberta Stojka. Globa znaša od 400 do štiri tisoč evrov.

Po tistem, ko je prišla v javnost informacija, da je domnevne korupcije osumljen murskosoboški okrožni državni tožilec Robert Stojko, smo mediji pisali tudi o tem, kdo bi lahko bil prijavitelj. Komisija za preprečevanje korupcije zato opozarja, da ima komisija dolžnost in pooblastilo varovati identiteto prijavitelja, ki v dobri veri prijavi sum koruptivnega dejanja. Poskus takega razkritja ali razkritje je kaznivo in se lahko kaznuje z globo od 400 do štiri tisoč evrov, opozarja predsednik komisije Goran Klemenčič in dodaja, da bo komisija vse poskuse resno obravnavala in ukrepala.

Zakon varuje prijavitelja "Zakonske določbe, ki varujejo prijavitelje korupcije, so namenjene prav temu, da prijavitelji niso deležni povračilnih ukrepov storilca, njegove obrambe ali okolice in da ima komisija takšne poskuse možnost preprečiti," pravi Klemenčič.

V zadevi iz Murske Sobote se je večkrat omenjal Boštjan Serec kot tisti, ki naj bi komisiji prijavil sum korupcije. Komisija je zaradi pritiskov, ki jih je v zadnjih dneh deležen omenjeni, dolžna sporočiti, da navedbe ne držijo in da Boštjan Serec ni prijavitelj," so še povedali. V zvezi s tem komisija tudi poudarja, da omenjeni primer ne temelji zgolj na eni osebi kot prijavitelju ali zgolj na enem primeru domnevnega podkupovanja. Tako komisija kot organi odkrivanja in pregona so v primeru istega obdolženca opazili več primerov oziroma poskusov domnevnega jemanja podkupnine, usmerjenih zoper več oškodovancev. "Zato so toliko bolj presenetljivi in nesprejemljivi poskus spreobračanja vloge žrtve in storilca ali kriminaliziranje in diskvalifikacija oškodovancev, kar je sicer pogosta praksa v velikih korupcijskih primerih," trdijo v komisiji.

Nadzor nad tožilstvom In čeprav generalna državna tožilka Barbara Brezigar med obiskom murskosoboškega državnega tožilstva ni ugotovila nobenih nepravilnosti in še naprej zaupa tamkajšnjim tožilcem, pa je komisija Brezigarjevi že v petek posredovala dodatne ugotovitve v tej zadevi in predlagala, da na tožilstvu izvede nadzor.