Je bila obtožnica zoper Tovšakovo in druge vložena pravilno?

Očitno je, da bi mariborsko sodišče zdaj pobeglo Hildo Tovšak in Aleša Pangerca ne glede na prizadevanja zagovornikov, torej po uradni dolžnosti, moralo iz pripora izpustiti že 19. aprila. Tožilstvo je namreč takrat modificiralo zahtevo za preiskavo na milejše kaznivo dejanje. Ko pa je sodišče to storilo 17. maja, je to tako presenetilo vodjo specializiranega tožilstva Harija Furlana, da je na obtožnici, ki jo je vložil v petek, 17. maja, pozabil spremeniti datum. V glavi obtožnice je namreč zapisan današnji datum, torej 22. maj, štampiljka mariborskega okrožnega sodišča pa potrjuje prejem obtožnice na dan 17. maj, kot so nam sporočili iz urada, so jo prejeli ob 14. uri.

Je preiskava sploh končana? Sklepamo lahko, da so preiskovalna sodnica Alenka Topalovič ali pa senat, ki je odločal o odpravi pripora, obvestili tudi tožilstvo, ki je bilo tako postavljeno pred dejstvo, da mora ukrepati takoj. In je ukrepalo tako, da je sodišču posredovalo obtožnico. Postavlja pa se vprašanje, ali je tožilstvo obtožnico sploh vložilo pravilno oziroma zakonito. Dejstvo je namreč, da je v petek ves dopoldan na mariborskem okrožnem sodišču potekala preiskava v tem primeru, kjer so zasliševali priče. Iz spisa naj bi izhajalo, da so zagovorniki v petek še predlagali izvedbe nekaterih novih dokazov.

Zanimivo je tudi to, da na tem naroku naj ne bi bilo nobenega od tožilcev specializiranega tožilstva, kajti če bi bili, bi lahko obtožnico neposredno pred preiskovalno sodnico tudi predstavili oziroma jo vložili neposredno, ali pa se vsaj odzvali na sklep senata o odpravi pripora. Pa jih očitno tam ni bilo.

Včerajšnji narok je bil preklican Kako je torej tožilec sploh lahko vložil obtožnico, če preiskava še ni bila končana? Zakon sicer dopušča, da se lahko vloži tudi neposredna obtožnica, vendar pa se v tem primeru pojavlja dilema, ali je lahko vložena kar med samo preiskavo, ki še ni končana. Preiskovalna sodnica je namreč nov narok, na katerem bi lahko stranke v postopku še vedno navajale nove dokazne predloge, razpisan za 21. maj, a je bil ta narok za včeraj brez pojasnila preklican.

Zakon o kazenskem postopku namreč v 184. členu določa naslednje: "Po končani preiskavi pošlje preiskovalni sodnik spise državnemu tožilcu, ta pa mora v 15 dneh predlagati dopolnitev preiskave, ali vložiti obtožnico, ali pa izjaviti, da odstopa od pregona. Ta rok sme senat podaljšati na predlog tožilca."

Po naših informacijah o dokaznih predlogih, ki so bili podani v petek, sploh še ni bilo odločeno. Tudi če se preiskovalna sodnica s predlaganimi dokazi ne bi strinjala, zakon o kazenskem postopku v 177. členu določa, da mora o predlogih odločiti senat. Če torej obtožnica ni bila vložena pravilno, se pojavlja vprašanje o pravilnosti vseh nadaljnjih ukrepov, torej tudi o ponovni odreditvi pripora zoper Tovšakovo in Aleša Pangerca.

Tovšakova na prostost najpozneje 28. maja Ali je bila obtožnica vložena pravilno oziroma zakonito, bo morda pokazal interni nadzor, če ga bo generalni državni tožilec Zvonko Fišer sploh uvedel. Prav tako se ponuja nov manevrski prostor obrambe, da bo uveljavljala ugovore pravne narave zoper na tak način vloženo obtožnico.

Pa poglejmo še nekaj cvetk, ki grdo štrlijo iz sicer "okrancljanega" šopka.

Po naših informacijah obstaja velika verjetnost, da preiskava ne bi mogla biti končana, ker zaradi pomanjkanja časa ne bi bilo mogoče izvesti dokazov. Sklep o preiskavi je bil torej sprejet šele 6. maja, to pa zato, ker je tožilstvo do 19. aprila, ko je modificiralo zahtevo za preiskavo, dopolnjevalo zahtevo za preiskavo. Sodišče pa je moralo zato ponovno zasliševati obdolžence. Zakon določa, da morajo biti obdolženci zaslišani pred izdajo sklepa o preiskavi in šele ko je izdan sklep, se lahko v nadaljevanju izvajajo zaslišanja prič in drugih predlaganih dokazov.

Zaradi obsežnosti in dopolnjevanja preiskave je obstajala velika verjetnost, da bi tako vsi trije priprti, poleg Tovšakove še Pangerc in Poljak Marek Andzrej Konfisz, odšli iz pripora, le da enajst dni pozneje. Pripor za tovrstno kaznivo dejanje lahko traja največ tri mesece, ki bi se iztekel 28. maja. Sicer obstajajo možnosti za podaljšanje pripora, vendar šele po vložitvi obtožnice. Glede na zgoraj naštete razloge, zlasti dopolnjevanja zahteve za preiskavo, pa obstaja dvom, da bi to tožilcem uspelo.

Iz spisa izginilo 150 listov Pa še tole. V petek, torej 17. maja, je preiskovalna sodnica sprejela sklep, da se po uradni dolžnosti obnovi del kazenskega spisa. Iz originalnega spisa je namreč izginilo oziroma se je izgubilo kar 150 listov kazenskega spisa, in sicer od listovne številke 631 do 780.

Pa naj se še kdo vpraša, kje je Hilda Tovšak, mi se sprašujemo, v kakšni pravni državi živimo. Očitno so zagovorniki bolje opravili svojo domačo nalogo kot tožilci.