Ravno ta teden je minilo natančno devet let od izreka sodbe sedmerici, ki je bila vpletena v ugrabitev, izsiljevanje in umore slovenskih podjetnikov.
Vsebina obtožnice na 40 straneh se je brala kot scenarij za kakšno ameriško grozljivko in kar nemogoče je bilo verjeti, da se je vse skupaj dogajalo sredi Ljubljane.
Izsiljevali so podjetnike
Vse se je začelo 9. decembra 1997, ko je Avgusta Mavrič prijavila izginotje svojega moža Dušana. Še istega dne je nekdo na tacenskem mostu našel dokumente na njegovo ime, nekaj dni kasneje je Dušanov brat na parkirišču za kinom Šiška našel očala, za katera je domneval, da so bratova, 25. decembra pa je Sava naplavila truplo. Njegova smrt je bila dolgo nepojasnjena. Januarja 2000 so v Savi blizu brunarice ob Nemški cesti našli truplo moškega, obteženo z desetkilogramskima betonskima blokoma; šlo je za podjetnika Milana Tilija iz Tržiča, ki so ga pogrešali od novembra 1999. Takrat je stekla preiskava in na sled so prišli sedmerici. Izkazalo se je, da so povezani tudi z ugrabitvijo Dušana Gačnika julija 1999, ko je vklenjen z verigo v hladilnici nekdanje gostilne Jelen na koncu Celovške ceste, ki ga je imel v najemu Jožef Kovač, ki mu je uspelo pobegniti.
Jožefa Kovača so obsodili na najvišjo možno kazen 30 let zapora, in sicer za ugrabitev in umor Dušana Mavriča, za ugrabitev in umor Milana Tilija ter za ugrabitev Dušana Gačnika. Na enotno kazen 17 let zapora zaradi ugrabitve in umora Milana Tilija ter tatvino Tilijevega avtomobila so obsodili Zvonimirja Vojsko. Enotno kazen 20 let zapora si je prislužil Marko Kos, in sicer za ugrabitev Gačnika in Tilija ter za Tilijev umor. Zaradi sodelovanja pri Tilijevi ugrabitvi so na tri leta zapora obsodili Veroniko Pirc, na štiri leta pa zaradi vpletenosti v ugrabitev Gačnika Bruna Srebrnjaka. Na šest let zapora so zaradi ugrabitve Gačnika in Mavriča obsodili Bojana Makuca, Ireno Kos pa za pomoč pri ugrabitvi in prikrivanje na leto in mesec zapora.
3
