Foto: Bavčarju sedem let zapora, Šrotu pa pet let in deset mesecev

Nekdanjega predsednika uprave Pivovarne Laško Boška Šrota, za katerega je tožilec Jože Kozina v svojem končnem govoru predlagal osem let zapora in stransko denarno kazen 35 tisoč evrov, je sodnica obsodila na skupaj pet let zapora in deset mesecev.

Nekdanjega predsednika uprave Istrabenza Igorja Bavčarja, za katerega je tožilec očitno menil, da sta s Šrotom približno enako odgovorna za oškodovanje Pivovarne Laško, in je predlagal enako kazen, je sodnica obsodila na skupaj sedem let zapora. Poleg tega je Bavčar dolžan povrniti protipravno pridobljeno premoženjsko korist v višini več kot 21 milijonov evrov.

Po obtožbi sta kriva tudi nekdanji predsednik uprave Maksime Holdinga Nastja Sušinski, za katerega je tožilec predlagal štiri leta in pol zapora, sodišče pa ga je obsodilo na tri leta in devet mesecev zapora, in nekdanji Istrabenzov svetovalec Kristjan Sušinski. Zanj je tožilec predlagal pet let zapora, senat pa mu je odredil enotno zaporno kazen tri leta in šest mesecev.

Sodišče je vsem obtoženim izreklo tudi plačilo stranske denarne kazni v višini 35.000 evrov.

Tožilstvo je obodlženim očitalo zlorabo položaja, napeljevanje k zlorabi, ponarejanje listin ter pranje denarja. V svoji sklepni besedi je Kozina povedal, da so obdolženim krivdo dokazali, medtem ko na drugi strani obramba predlaga oprostilne kazni, češ da jim krivde niso dokazali.

Naj spomnimo, da je junija 2008 na vrhovno državno tožilstvo v zvezi s tem prispela prijava ljubljanskega župana Zorana Jankovića, urad za preprečevanje pranja denarja pa je preiskoval denarne tokove med Bavčarjem in Kristjanom Sušinskim, kar je bil začetek preiskovanja sporne prodaje delnic, kot je opisal tožilec.

Tožilec meni, da so dejanja dokazana Po tožilčevem mnenju je ključno, da je moral Šrot po navodilu drugih obtoženih za zaščito njihovega interesa skriti obe opcijski pogodbi o prodaji delnic. S takšnim ravnanjem naj bi želel prikriti neugodne povezave med družbo, ki jo je zastopal, in Kristjanom Sušinskim ter Bavčarjem, je poudaril Kozina.

Obramba: Dokazi so nezakoniti Obramba je v svojih sklepnih govorih poudarila, da so bili ključni dokazi pridobljeni nezakonito in s kršitvijo temeljnih človekovih pravic. Listine o prodaji delnic Istrabenza, ki jih je v ovadbi poslal Janković, so bile, kot je menil odvetnik Boška Šrota, pridobljene nezakonito.

Kazniva dejanja naj bi se zgodila leta 2007 ob preprodaji 7,3-odstotnega deleža Istrabenza, ki ga je Pivovarna Laško prodala najprej hčerinski družbi Plinfin (za 23 milijonov evrov), nato je Pivovarna prodala Plinfin za le 7.500 evrov Sportini, ta pa 1. oktobra 2007 za 24,9 milijona Microtrustu v lasti Nastje Sušinskega.

Istega dne je Microtrust prodal Istrabenzov paket Pom-Investu za 49,2 milijona in s tem zaslužil 24,3 milijona evrov, del dobička pa naj bi namenili tudi za provizijo Sportini. Pivovarna je bila po mnenju tožilstva z omenjenim poslom oškodovana za 25,4 milijona evrov, kolikor od obtoženih s premoženjskopravnim zahtevkom terja tudi uprava te družbe.