Zadnjih 100 metrov

Nekaj smo jih imeli tudi v kratki, a pestri zgodovini slovenskih volitev, najbolj svež je primer iz leta 2008. A osebno sem mnenja, da prispodoba ni najustreznejša.

Meni je bila vedno bolj blizu metafora finiša pri tekih na dolge proge. Saj poznate prizor: dva vitka tekača pri teku na 5.000 metrov, običajno Kenijca ali Etiopijca – belci smo v teh disciplinah že zelo dolgo časa popolnoma nekonkurenčni –, se večji del izmenjujeta v vodstvu. Ali pa tečeta skupaj. Ali pa je eden celo večji del v vodstvu. Potem pa drugi pospeši in prvega v ciljni ravnini, v zadnjih 100 metrih, prehiti s tako hitrostjo, da se presenečeni vprašamo, kje je hranil energijo. Fotofiniš je v teku na dolge proge sicer mogoč, ni pa ravno pogost.

Tudi politika običajno ni tek na kratke proge. Zanimiv primer finiša na dolgi progi smo lahko videli na zadnjih predsedniških volitvah, ko je Lojze Peterle v anketah vodil večji del kampanje in zmagal v prvem krogu. V finišu, drugem krogu predsedniških volitev, pa ga je Danilo Türk popolnoma potolkel.

Tisti, ki v politiki poskusijo šprintati – in pred vsakimi volitvami imamo nekaj takih optimistov –, kot po pravilu hitro omagajo in izginejo iz tekme. Tudi zato je floskula o novih obrazih v politiki precej nesmiselna. Po mojem skromnem mnenju morda celo škodljiva. Osebno bolj verjamem v izkušene in utrjene tekače.

Na letošnjih predčasnih volitvah se tekma zdi v veliki meri odločena. V medijih lahko že zasledimo bombastične naslove o veliki zmagi SDS in morda celo o koaliciji izključno pomladnih strank. Vse kredibilne ankete kažejo v tej smeri. Vendar pa je prezgodaj za odpiranje šampanjca na pomladni in za slabo voljo na jesenski strani. Preobrata v zadnjem tednu kampanje se je zgodil tako v letu 2004 kot v letu 2008. Je pa res, da je bila en teden pred volitvami razlika med takrat vodečima strankama precej manjša. Preobrat v boju za relativno zmago med Janšo in Jankovićem se lahko zgodi, če bi pomladni volivci, prepričani o zmagi svoje opcije, v veliki meri ostali doma. Temu rečemo fenomen samozanikalne prerokbe. Prav tako lahko Jankoviću pomaga prelivanje glasov iz manjših jesenskih strank. Seveda pa bi imel v tem primeru težave pri sestavljanju koalicije, zato je manever v smeri spodbude jesenskih strank, ki so pod parlamentarnim pragom, popolnoma razumljiv.

V slovenski politični aritmetiki pomembno vlogo igra tudi rezultat t. i. malih strank, ki ga je zaradi gibanja okoli parlamentarnega praga še težje predvideti. Smo pred zadnjimi 100 metri zanimivega in pomembnega teka. Vsekakor bo zanimivo do samega konca.