Zabetonirana Whitney

V realno obubožanem nevernem svetu postajajo človeška trupla ekološki problem. Pred dnevi je pri nas umrl moški, zadnja leta je bil brezposeln in brez denarja. Umrl je brez finančnega kritja za svoj pogreb in njegov edini bližnji sorodnik, tudi sam bolj brez denarja, se je znašel pred resno težavo – kaj storiti s truplom pokojnika?

Veroizpovedi imajo precej natančno predpisane protokole ravnanja s trupli pokojnih in scenarije njihove nadaljnje metafizične preobrazbe. Kakšnih velikih skrivnosti glede pokopavanja, upepeljevanja in balzamiranja ni več.

Mogoče najzanimivejši versko določen postopek je naskrivaj posnel eden od pomembnejših slovenskih fotoreporterjev, ki je v neki tibetanski meniški vasi smel prisostvovati tradicionalnemu zračnemu pogrebu, med katerim nekaj dni staro človekovo truplo razkosajo in prepustijo jastrebom.

Fotoreportaža, ki so jo pred leti na isto temo objavili v National Geographicu, je delovala divje slikovito in drzno romantično: v skalo vdelan budistični samostan, ostanki trupla na skalni polici, frčeče perje jastrebov, ki se trgajo za ostanke človekovega telesa. Skrivni posnetek slovenskega reporterja je veliko bolj banalen: raztrgani kosi oblačil pokojnih, razkosani deli njihovih teles na nasmetenem travnatem pomolu, ujede, skoraj že naveličane nenehno iste hrane.

Nič kaj preveč romantično, sploh ne estetsko, zelo verjetno pa še najbolj ekološko od vseh religioznih pogrebov.

Ko postanejo truplo, imajo čedalje pogosteje težave tudi slavni in bogati.

Kaj se je že dogajalo s truplom Gadafija, kje so ga pokopali? Bin Ladna so (menda z dolžnim dostojanstvom) obtežili in potopili v Indijski ocean. Leto dni po njegovem pogrebu ameriški potapljač napoveduje, da bo poiskal truplo največje zvezde svetovnega terorizma. Bombastična medijska zgodba, toda kaj bo storil s truplom, če ga res najde?

Ni miru niti za truplo Whitney Houston. Pokopali so jo s ceremonialnim bliščem, v cvetju in kromani krsti, za srečnejšo pot v onostranstvo so ji pustili njen najljubši nakit, vreden na sto tisoče evrov. Tri mesece po pogrebu sorodnikom zmanjkuje denarja za varnostno službo, ki truplo z diamanti varuje pred roparji. Krsto z Whitneyinim truplom bodo zabetonirali.

Za vedno zabetonirana Whitney s svojimi najljubšimi dragulji vred. Vsaj to si je že zaslužila, če že ne svoje koščice v relikviji, spravljeni v firenškem Duomu. Tako kot si je zaslužila vse brazgotine, ureznine in opekline, o katerih je mogoče brati zato, ker je eden od največjih svetovnih tabloidov odkupil pevkin obdukcijski zapisnik in objavil najpikantnejše podrobnosti. Da je imela enajst umetnih zob, v nosnem hrustancu pa kokainsko luknjo, propadla jetra, redke lase (prekrivala jih je z lasuljo), silikonske prsi in z liposukcijo obdelana stegna.

Svetovna zvezda s problemi nezaposlenega smrtnika, ki nima denarja niti za pogreb – je to bistvo voayerskega vrtanja v intimo trupla? Kaj res poganja medijsko mrhovinarstvo brez meja in množično naslado publike nad takšnimi podobami?

Na YouTubu je mogoče naleteti na odlično subverzijo potrošniške lakote po šokantnih novicah. Anonimni možakar gleda naravnost v kamero in razlaga, da bo storil samomor. Na sence prisloni revolver, šteje do tri in počasi sproži petelina. Udarna igla kresne v prazno. "Pa sem te, prekleti perverznež," sikne v kamero domnevni samomorilec. Ni trupla, ni problema.

Kolumna predstavlja mnenje avtorja, ne nujno tudi mnenje uredništva.