Veseli december ali ko nam bo politika spet lagala

Vkorakali smo v najbolj nori mesec leta, veseli december. Mesec, ko naj bi bilo veseljačenje na vrhuncu. Mesec, ko naj bi pozabili na skrbi. Skratka mesec, v katerem naj bi se imeli lepo. A to je tudi mesec, ki se ga vsako leto veseli manj Slovencev. Mesec, ki bi se mu mnogi najraje tudi izognili. To je še pred časom veljalo za tiste, ki so osamljeni, mogoče nesrečno zaljubljeni, težko bolni. Tej množici ljudi so se pridružili tisti, ki komaj shajajo čez mesec, še posebej pa brezposelni, pa tisti, ki se bojijo, da bodo to postali v kratkem, tudi mladi po končanem šolanju, ki že dolgo iščejo prvo zaposlitev. Številni ne vidijo več smisla. Razlogov je enostavno preveč. Eden glavnih je to, da je ta mesec namenjen izključno dodatni potrošnji, ki si jo mnogi enostavno ne morejo več privoščiti. Prihajajo trije možje, Miklavž, Božiček in Dedek Mraz, ki naj bi osrečevali. Včasih so obdarovali bogato in veliko, danes so mnogi veseli, če bodo dobili vsaj nekaj malega. Amerikanizacije, ko je dovoljeno potrošiti preveč, smo se navzeli prehitro, realnega življenja pač ne. Slovenci smo pač takšni, da se težko prilagajamo. Tisti, ki se še niso, se bodo pač morali sprijazniti z bolj praznimi kot polnimi nakupovalnimi vozički. In številne ta streznitev, ko se je treba nečemu, tudi česar ne potrebujemo, pač odpovedati, spravlja v obup. Ta obup bo vrelišče dosegel 13. decembra, ko bodo znani stresni testi slovenskih bank. Takrat nas bo politika prepričevala, da ne glede na to, koliko davkoplačevalskega denarja bomo porabili za vnovične dokapitalizacije bank, kako smo na dobri poti in da bomo z dodatnimi milijardami davkoplačevalskega denarja ohranili slovensko suverenost. Govorili bomo o milijardah, ki jih bo treba porabiti za zavožen bančni sistem, ljudje pa bodo preštevali, koliko evrov jim je ostalo do naslednje plače in kaj vse še morajo plačati, ne da bi si kaj tudi privoščili. Da se s krizo še nismo navadili živeti, je v veliki meri kriva politika. Ta nam enostavno ne zna naliti čistega vina in povedati, da praktično začenjamo z nule. Tako nam bo politika tudi letošnjega decembra lepo lagala. Že peto leto zapored nam bo namreč zagotavljala in obljubljala, da prihodnje leto bo pa že šlo na bolje. Komu? Večini državljanov državice pod Alpami zagotovo ne. Prepričan sem namreč, da prihodnje leto ne bo nič boljše od tega, kvečjemu lahko slabše. Obljube, da je zategovanja pasu konec, zgolj za državljane seveda, smo že slišali. Pa ne, da smo samo varčevali, še z dodatnimi davki so nas, kot da ne bi imeli dovolj, po glavi. Manevrskega prostora za dodatno obremenitev nas, državljanov, je, verjemite, še dovolj. Ne glede na vse pa si vsaj zadnji dan decembra lahko zaželimo srečo, pa čeprav je ta vsak dan manj odvisna od nas samih.