Veleizdaja naroda!

Zelo nerad pišem o temah, ki sem jih v kolumnah že obravnaval, vendar mislim, da imam kot predsednik Slovenskega panevropskega gibanja, kot član Gibanja odgovornih, ki že dolga leta zahteva spremembo zakonodaje o referendumu, dolžnost, da se znova oglasim zdaj, ko je 30 poslancev vložilo zahtevo za referendum o slabi banki in državnem holdingu. Tako državni holding kot slaba banka zagotovo nista predmet spora. Tokrat je vsebina zakonov popolnoma obrobnega pomena, mogoče celo prvič v zgodovini naše mlade republike. Zagotovo še bolj obrobnega pomena kot kadarkoli v preteklosti, zato ne nameravam izpostaviti morebitne pomanjkljivosti vladnih odločitev, ampak se osredotočiti na kriminalno uporabljanje demokratičnega sredstva v škodo naroda in Republike Slovenije. V prihodnjih tednih in zelo izrazito do konca predsedniške kampanje nas bodo poskušali prepričati, da želijo poslanci Pozitivne Slovenije preprečiti sprejem neprimernih zakonov in da to delajo v imenu državljanov, ki morajo imeti pravico do izražanja lastnega mnenja. Vse bo le zavesa, za katero bodo poskušali skrivati ponovno kratkoročno medstrankarsko obračunavanje, ki bo imelo le eno žrtev: vse nas! Ne obstajajo popolnoma dobri ali popolnoma slabi zakoni oziroma rešitve. Mogoče bi bila lahko tudi državni holding in slaba banka tarča kritik, ampak – kot vedno govorim svojim študentom – najslabša odločitev je neodločitev. Slovenija si v kriznih časih, v katerih je, ne more privoščiti dodatnih težav in zaostajanja pri sprejemanju reform. Ob predstavitvi javnih mnenj v državnem zboru 17. oktobra sem bil edini predstavnik civilne družbe, ki je zahteval, da parlament sprejme novo referendumsko zakonodajo, ki bi poslancem odvzela možnost za referendumsko zakonodajo pred katerokoli strukturno reformo, prav zato, ker sem se bal tega, kar se je zdaj zgodilo. Poslanci so izvoljeni za to, da odločajo. Poslanci sedijo v državnem zboru, da sprejmejo odločitve in posledično nosijo breme odgovornosti. Temu se reče predstavniška demokracija! Ne morejo imeti še dodatne možnosti, da sami skličejo referendum o zakonih, ki so jih demokratično sprejeli z zahtevano večino. Predstavniki naroda svojega bremena odgovornosti ne smejo prelagati na volilno telo. Politika odločanja na referendumih se mora vrniti nazaj v okvire politike, sicer bomo zelo dolgo še priča populističnemu izkoriščanju referenduma za doseganje kratkoročnih političnih ciljev! Referendum je plemenit instrument demokracije in ga absolutno zagovarjam, ampak od danes se bom še bolj vneto bojeval, z vsemi medijskimi in intelektualnimi sredstvi, ki jih imam na razpolago, da Slovenija postane na tem področju normalna, zrelejša država. Referendum je v drugih demokracijah po svetu uporabljen kot instrument poenotenja in združevanja državljanov, kot sredstvo državotvornih odločitev pri pomembnih temah. Pri nas pa ravno obratno. Politiki hote zlorabljajo zakonodajo za to, da narod delijo in ustvarijo ozračje nestabilnosti. Zame je to kriminalno dejanje. Lahko je legalno, ampak v trenutnih okoliščinah jasno vsebuje željo po škodovanju, kar pomeni, da politiki, ki se zavedajo zlorabe, izgubljajo v zadnjih urah vso demokratično pridobljeno legitimnost. Veleizdaja naroda, ki bo zaradi njih še bolj trpel, je vredna sodbe najvišjega sodišča! Ta kolumna ne bi niti nastala ali bi bila verjetno precej blažja, če ne bi bil v državnem zboru osebno priča izjavam Pozitivne Slovenije v prejšnih tednih, da podpirajo reforme referendumske zakonodaje in da si nikoli ne bodo privoščili rušenja reform, ki so v parlamentarnem postopku, z referendumom, ker ne želijo škoditi ugledu in stabilnosti Slovenije! Očitno so pozabili na vsako izrečeno besedo. Zdaj bi normalen državljan pričakoval, da bo predstavnik vsega naroda zahteval umiritev strasti, nagovoril igralce in zahteval državniške drže. Predsednik države bi zdaj moral pozvati k državotvornosti in enotnosti naroda, to je v težkih razmerah potrebno, ter iskati rešitev, ki lahko premosti razdalje na terenu. A kako naj pričakujemo kaj takšnega od predsednika, ki je politično odvisen in odgovarja prav tistim, ki rušijo našo deželo, da ne bi izgubili vsega, kar imajo? Kot predstavnik mlajše, neobremenenje generacje Slovencev vedno bolj čutim in sem prepričan, da maratonci tečejo zadnji krog. Sistem se ruši. V prihodnjih letih bomo, upam, priča velikim spremembam v političnem prostoru. Slovenija potrebuje drugačne politike in logiko delovanja. Ranjeni levi zbirajo še zadnje moči in se poskušajo odzvati pred neizogibno smrtjo!