Petek,
1. 10. 2010,
15.27

Osveženo pred

8 let, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Petek, 1. 10. 2010, 15.27

8 let, 3 mesece

Totalka

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1
Ko se je kraljica ljudskih src v pariškem podvozu nesrečno zapeljala v steber in s tem v nesmrtno slavo, so strokovnjaki premlevali različne teorije in vzroke za nesrečni dogodek.

Med drugim so ugotovili, da je bil mercedes, s katerim se je peljala, nekoč prej že precej poškodovan. Poglejmo, ali bi ta ugotovitev morala skrbeti še koga. Seveda Diana z avtomobilom, v katerem je sedela, ni imela nič. Kar zadeva množice, pa se zdi, da jim je bila res blizu. Morda zato, ker je bila bogata in elegantna, morda zato, ker je kljub aristokraciji najvišjega stanu znala javnosti predstavljati podobo čuteče in zaskrbljene ženske. Take, ki ji je mar za druge. Podobnost z našim primerom se tu konča. Raziskovalni novinarji s področja gospodarstva in financ so v zadnjih dneh slovensko javnost ponovno opozorili na, kot jim pravijo, finančne vrtiljake davčnih utaj DMV-ja in DDV-ja: menda se na teh igralih zabavajo tudi znana slovenska politična in gospodarska imena. Kot je videti, pa so svoje delo opravili le novinarji; problem namreč ni nov in mediji so nanj opozorili že večkrat, a zdi se, da gre državi še dovolj dobro, da se ne potrudi pobrati davkov tam, kjer bi jih morala in kjer je kaj vzeti, ampak se raje zaganja med tiste, ki delajo, proizvajajo, čakajo na plačilo, vmes pa plačujejo svoje davke in prispevke in potonejo v nelikvidnosti.

Recimo, da je država pač sistem, ki nima tako jasno pred očmi šol, vrtcev, cest, športnih objektov ali zdravstvenih pripomočkov, ki bi jih lahko imela, če bi utajene davke ujeli v proračun. Tudi za nas je na tem mestu, kjer se ukvarjamo s prometom, to zgolj podredno zanimivo. A državna davčna pasivnost pri črnem uvozu dragih avtov nas mora kot državljane in davkoplačevalce vendarle skrbeti, o tistih, ki to počno, pa kot državljani, davkoplačevalci, volivci in ljudje ne moremo imeti dobrega mnenja. So stvari, ki jih ne moreš kupiti, mi je v komentar imen, ki se tokrat omenjajo med kupci "tax-free" avtomobilov, rekel človek, ki ima v garaži nekaj dragih avtomobilov in je pri vseh plačal vse dajatve.

Davek je torej resen, a tokrat le drugotni problem. Za nas je pomembno, da se novinarji tokrat ukvarjajo še z enim vprašanjem: z nakupom avtomobila, ki je bil v tujini ocenjen kot "totalka" in s tem neusposobljen za vožnjo ter sploh za ponovno registracijo. Pri nas je vozilo s takšno oznako in z ustrezno nizko ceno našlo kupca, ki ga je nato tudi uspešno registriral in je zdaj z njim na cesti. Ne gre za osamljen primer, pred kratkim smo slišali za podkupljive tehnične pregledovalce, ki so zaslužni, da je na naših cestah še kakšno neprimerno vozilo iz tujine in domovine. Svoje k pomanjkljivi tehnični varnosti prispeva tudi lagodna zakonodaja, v oči pa bije ime, ki ga mediji navajajo kot kupca v najbolj svežem primeru, saj gre za našo ministrico za notranje zadeve.

Seveda ne bi bilo prav, da bi si ministrica vede kupila tak avto, skratka da bi iz tuje dežele za majhen denar pripeljala na naše ceste avto, ki bi bil videti dobro in drago, a ne bi bil varen. Prav tako bi bilo zelo neprimerno sporočilo davkoplačevalcem in volivcem, če bi se ugotovilo, da ministrica ne plačuje davkov. A kot rečeno, premislimo predvsem o vprašanju prometne varnosti: kaj vse bi se lahko zgodilo ministrici, pa naj je še tako dobra voznica, s takim avtom? Kaj šele, če bi se z njim zapeljala malo hitreje, bodisi ker ne bi opazila, da je hitrost velika, kakor se ji je že zgodilo, ali pa ker bi se umikala paparacom, kakor nekoč princesa Diana. Davkoplačevalci skrbimo za njeno varnost, ji tudi plačujemo varovanje in avto in voznika, a tudi svojega domačega avtomobila naj, lepo prosim, ne uporablja. In tudi proda naj ga ne, kar tako naj stori, kot so rekli Nemci: v prešo z njim in ne v dežele tretjega sveta.

Ministričin primer, kot rečeno, ni edini: še kdo drug bi rad pri nakupu avtomobila kaj prihranil, a se kljub temu vozil kot imenitnik. Sistem, ki ga prav ona predstavlja in ki ga delno tudi vodi, pa mora poskrbeti, da to ne bo mogoče: že zdaj je pri nas tako, da se takšne avte lahko popravi le "pod kozolcem", pooblaščeni servisi zelo močno poškodovanih praviloma ne sprejmejo v popravilo, saj na taka vozila tudi ne morejo dati ustreznih jamstev. Gre namreč za ponaredke, pa še nevarne – nekako tako kot je nevarna ponarejena diploma ali doktorat, samo še bolj.

Kolumna predstavlja mnenje avtorja, ne nujno tudi mnenje uredništva.