Stoner in Honda na moto Olimpu

Honda je v špici motociklizma, v kraljevskem razredu, nazadnje slavila leta 2006, ko je prvak postal Nicky Hayden, pri osvajanju konstruktorskega naslova pa je pomagal še Dani Pedrosa. Sledil je nekajletni mrk, ko sta ji prav vse možne lovorike, tudi moštveno, speljala rivala Ducati (2007) in Yamaha (2008–2010). Japonci so v tem obdobju najprej vse upe položili v Pedroso, ki je bil pred prihodom v motoGP leta 2006 že trikratni svetovni prvak (2003 – 125ccm, 2004 in 2005 – 250 ccm), a ji fant v petih letih ni uspel pridirkati laskave lovorike. Leta 2009 je Honda svojega zadnjega prvaka zamenjala z Andreo Doviziosom, a tudi svetovni prvak do 125 ccm iz leta 2004 in dvakratni svetovni podprvak do 250 ccm iz let 2006 in 2007 ni bil kos življenjskemu izzivu. Najuspešnejši konstruktor vseh časov v svetovnem motociklističnem prvenstvu je uvidel, da so potrebne korenite spremembe. In res. Pred sezono 2010 je tovarniškemu Ducatiju speljal šefa ekipe Livia Suppa in mu dodelil vlogo direktorja marketinga in šefa odnosov z javnostmi. Italijan je tako postal eden od treh direktorjev Hondine tovarniške ekipe (Šuhei Nakamoto – šef ekipe, Šiniči Kokubu – tehnični direktor) in pred letošnjo sezono potegnil bistveno potezo v lovu za naslovom prvaka – Caseyja Stonerja, s katerim sta leta 2007 osvojila laskavo lovoriko pri Ducatiju, je prepričal, da se preseli k Hondi. S tem sta dobila Pedrosa in Dovizioso nezaupnico. Zmagovita kombinacija je še enkrat postala zmagovita in le potrdila svoj prejšnji sloves v kraljevskem razredu. In to v sezoni, ko je bil Stoner v ekipi Honde, ki je imela edina v motoGP najhujšo interno konkurenco – tri tovarniške dirkače, za nameček pa je bil še prišlek.

Očitno je Stoner rojen za velike stvari in lovorike osvaja zmeraj takrat, ko zamenja moštvo. Pred letom 2007 je preklopil od zasebne Honde k tovarniškemu Ducatiju in že ob svojem debiju na novem motociklu postal svetovni prvak. Enako se je zgodilo letos: pred prvenstvom 2011 je od tovarniškega Ducatija prestopil k tovarniški Hondi in takoj postal prvak. Postal je prvi dirkač v zgodovini, ki je dvakrat v karieri postal prvak v svoji prvi sezoni z novo "mašino". Medtem ko je obakrat zmagal z 800-kubičnim motorjem, pa je Hondi pridirkal prvi naslov svetovnega prvaka v dobi 800-kubičnih motorjev. Japonci so tako izkoristili zadnjo priložnost, saj bo motoGP s prihodnjo sezono preklopil na 1000-kubične motorje. To je bil šestdeseti naslov prvaka za Hondo sploh in hkrati zadnji naslov prvaka za motocikel RC212V, saj bo v prvenstvu 2012 dobil naslednika RC213V. Zanimiv je tudi podatek, da je Stoner leta 2007 postal prvak z Ducatijem, ko je kraljevski razred 990-kubične motocikle zamenjal z 800-kubičnimi "mašinami". Tudi pred letošnjo sezono je preklopil iz italijanskega Ducatija k japonski Hondi, ki sta si popolnoma različna, in uspel. Iz tega je mogoče sklepati, da se je v izjemno kratkem času sposoben prilagoditi na novo situacijo. To bi mu lahko koristilo tudi v prihodnji sezoni, ko se bo motoGP prelevil v kategorijo 1000 ccm. Na poti do svojega drugega naslova prvaka je Casey Stoner postregel z briljantnimi dosežki: 9 zmagami od 16 možnih, 15 stopničkami in 11 najboljšimi štartnimi položaji. S takšno statistiko se je v preteklosti lahko pohvalil le Valentino Rossi, ki pa se po prestopu k tovarniškemu Ducatiju ni najbolje znašel in bo svojo novo priložnost za dokazovanje iskal v prvenstvu 2012. Pohvaliti velja Yamahinega Jorgeja Lorenza, ki je bil edini resni Stonerjev rival, a mu je zmanjkalo tisto nekaj več, ki riše ločnico med zmagovalcem in poražencem. Res je, da ni ubranil naslova prvaka, a se lahko tolaži vsaj z dejstvom, da bo laskava lovorika šla v prave roke. VN Avstralije je bila lep odsev letošnje sezone, saj je Honda v "deželi tam spodaj" pobrala četverno zmago (Stoner, Simoncelli, Dovizioso, Pedrosa). Svojo dominacijo bo Honda na zadnjih dveh dirkah sezone v Maleziji (23. oktober) in Valencii (6. november) skušala le še potrditi in v žep pobasati še zadnjo možno lovoriko – moštveno. Yamahi in Ducatiju pa ne bo ostalo nič. Le upanje, da bomo 2012 priča drugačni zgodbi.