Sladke in manj sladke radosti

Pa smo dočakali in preživeli! Dolgo pričakovane prve predčasne volitve. Prepričan sem, da si nihče niti v najbolj mokrih sanjah ni upal napovedati, kaj šele staviti, da lahko Zoran Janković, ki se je malce ležerno pred tedni lotil volilne tekme, potopi Janeza Janšo in njegovo ekipo, ki se je na nove parlamentarne volitve pripravljala že od volilnega šoka leta 2008. Pa vendar se je prav to zgodilo! Zoki je v nedeljo zasijal kot meteor, čeprav ni pozabil zavijati z očmi ob nenehno ponavljajočih se neprijetnih novinarskih vprašanjih o prihodnji vladni koaliciji. Janez se je na drugi strani na vse pretege trudil ustvariti vtis, da ni razočaran.Ja, pa ja de... Na koncu se je zelo, zelo redkobeseden na hitro izgubil v noč.

Predčasne volitve v deželici so za nami! Čas pa bo dokončno odgovoril, zakaj je volilna Slovenija znova zaloputnila vrata Janezu Janši. Zlasti v zadnjih televizijskih soočenjih – če odmislimo, da se je nekaterim prvak SDS-a, čeprav ni jasno, zakaj, elegantno izognil – je kazal znake nervoze, podcenjevanja in precejšnje nestrpnosti do nekaterih političnih tekmecev. Verjamem, da je tudi ali zlasti to premaknilo jeziček na volilni tehtnici.

Vse bolj jasno namreč postaja, da državljanke in državljani Janeza preprosto ne vidijo kot "odrešitelja", ampak se ga preprosto bojijo. Da, strah jih je! Zakaj? Na vprašanje si bo moral najprej odgovoriti sam Janez. Že drugič v zadnjih treh letih se mu je zgodil "Antijanša".

Kaj pa zmagovalec nedeljskih volitev Zoran Janković? Ta je zdaj najbrž dokončno spoznal, da je vrag odnesel šalo in da je treba začeti zelo resno in hitro delati. Prvi zelo trd oreh bo oblikovanje vladne koalicije. V SD-ju in DeSUS-u so že sporočili, da so pripravljeni biti njen člen. Ampak to še ne pomeni, da bo zato manj taktiziranja in izsiljevanja pri kadrovskem in programskem koalicijskem kupčkanju. Zoki, ki se po petih letih najbrž s težkim srcem poslavlja od županovanja v najlepšem mestu, ima zdaj dve možnost: v koalicijo pritegniti še Virantovo listo ali pa Žerjavovo ljudsko stranko ali pa, najbolje – kar obe. Zadnja možnost bi bila idealna! Najbrž se tega dobro zaveda tudi Zoran Janković. Z ustavno večino (60 poslancev) ob pomoči "manjšincev" seveda, bi lahko "popravil" ustavo tudi ali zlasti na referendumskem področju, ki je kamen spotike ne le zanj, ampak tudi za številne druge strankarske prvake, nikakor pa ne za Janeza Janšo. Zato bo Zoki gotovo zelo resno poskusil v prihodnjo koalicijo privabiti vse parlamentarne igralce, SDS in NSi pa pustil ob strani.

Kristalno jasno pa je tudi, da se bo moral za ta visoki cilj zelo, zelo potruditi, morda požreti tudi besede glede korupcije in AUKN-ja. Je pa cilj zagotovo povsem mogoč in uresničljiv! Ob tem bo moral odhajajoči ljubljanski župan pozabiti tudi na kakšno zamero in končno dokazati, da je tudi na državni ravni lahko povezovalen, zares "timski" igralec, da ni le avtokrat oziroma "controlfreak"! Morda mu bo to še najtežje. Ampak če zares želi preboj vse bolj sopihajočega slovenskega gospodarstva, potem nobena žrtev ne sme biti prevelika. Tudi ta ne...