Sreda,
5. 10. 2011,
8.02

Osveženo pred

8 let, 10 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Sreda, 5. 10. 2011, 8.02

8 let, 10 mesecev

Nova Putinova pomlad

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Dober teden po predstavi za javnost, v kateri premier postane predsednik, predsednik pa pristane na vse, se odvija prvo poglavje novega Putinovega zunanjepolitičnega pozicioniranja.

"O vnovični gradnji Sovjetske zveze ni govora," pravi ruski premier Vladimir Putin. Kljub temu razmišlja združitvi nekdanjih sovjetskih republik v "Evrazijsko unijo". Če nič drugega, bi pretekli teden v Varšavi dobil kar nekaj točk s strani držav tako imenovanega vzhodnega partnerstva. Te države so se takrat naposlušale opozoril, svaril in stališč o primernosti in predvsem neustreznosti nedemokratičnih pristopov, ki jih ubirajo. Pod črto je bilo nedvomno sporočilo, da s širitvijo EU na zanjo-očitno-Daljni-vzhod ne bo nič. Putin ni čakal dolgo. Sporočila, da brezcarinske unije s Kazahstanom ali z v Varšavi osramočeno Belorusijo delujejo, zvenijo dobrodošlo. Tudi zavoljo težav, v katerih se je znašlo evropsko gospodarstvo. Putin si tako očitno tlakuje dodatne možnosti za krepitev ruskega vpliva. Igrica, ki se začenja z zapisom za enega od ruskih časnikov, bo kmalu dobila dodatne razsežnosti, ko bo Putin znova (najbrž tu ni kakšnega posebnega dvoma) postal predsednik države. Njegov slog, ne glede na to, da se je zdajšnji predsednik Medvedjev izkazal le za marioneto, je od predsednikovega drugačen. Način, kako je vodstveni tandem (p)ostal Putinova ladja, ni nepričakovan, a tu in tam se je le zdelo, da bi utegnil predsednik Medvedjev stopiti iz sence velikega avtokrata. Tudi sicer je deloval bistveno bolj liberalno, manj avtoritarno. A Medvedjev očitno sloga tako niti nima, ponuja le milejši videz postsovjetski dogovorni demokraciji, v kateri je sicer vse že znano, a se vseeno ponuja skušnjava, da bi le zagrabili za vprašanje, kaj bi lahko bilo. A iz tega očitno ni nič. Če Putin danes piše o evrazijski uniji, potem ni rečeno, da je jutri ne bo vodil. Pravzaprav je faktor nepredvidljivosti le v tem, da ne vemo, kakšne so funkcionalne meje vpliva "večnega" voditelja Rusije. Nedvomno je v obdobju, ko številni svarijo pred novo globalno recesijo, pristop gospodarskega sodelovanja in povezovanja zelo smiseln. Putin je znan po svojih "voditeljskih" pristopih, tokrat je pač ta utemeljen na ekonomiji. Ne glede na to, so v nekdanjih sovjetskih državah do teh predlogov zadržani. "Putinokracija" ne prinaša zgolj rubljev. Nas bi moralo biti strah? Po obsegu in vrednosti BDP-ja Putinova ideja ni preveč močna. Močna je vsekakor simbolna slika. Nekateri pravijo, da moč v Rusiji po Stalinu še ni bila tako osredinjena na enega človeka in na njegov ožji krog. Tudi dolžina njegovih mandatov utegne doseči nekdanjega diktatorja. Ruska oblast trenutno kaže popolno obvladovanje države in družbe. A ta razmerja so dejansko vedno krhka. Če se Putin v bistveno zahtevnejšem obdobju, kot je bilo njegovo prejšnje, ko so rasle cene energentov, ne bo znašel, se bo tveganje za njegovo vladavino povečalo. Kdaj bo doseglo kritično točko, je nemogoče predvideti. Nekako navadno za Rusijo je, da kritične javnosti skorajda ni slišati. Nekateri poudarjajo, da je bilo tako tudi v Egiptu, Libiji, Siriji, kjer je dandanašnji bistveno drugače, kot je bilo še lani ob tem času.