Morski kozel Roberta Goloba

Premierju, ki ga je v nastopu nekoliko zaneslo, tokrat niso verjeli niti njegovi lastni poslanci. Če bi, bi Mojco Pašek Šetinc že postavljali na vrh preiskovalne komisije, ki bi preverjala, ali je za zdravniškim omejevanjem svobode ljudi do počitnic totalitarna oblast Janeza Janše, ki ljudem onemogoča zdravljenje z morsko vodo na Hrvaškem. Morja je za vse okužene tam gotovo več kot v Sloveniji. Janša pa je za novo oblast, saj vemo, vedno kriv za vse, kar zagrešijo. Bil je, je in bo.

Smeh, a tu posmeh vladarju

Foto: STA , So pa poslanci koalicije potrdili interventni zakon, da bi zdravstvu zagotovili dodatnih 200 milijonov, a v ta paket sofinanciranja zdravljenja covid-19 s plavanjem v morju niso vključili. Pa čeprav si morja, ki ga priporoča premier, številni ne morejo privoščiti. Morje ni poceni. Vsi pa v preteklosti niso imeli plače nekaj deset tisoč evrov mesečno kot Golob, o nagradah, ki so si jih Golobovi delili v energetiki, pa večina tudi le sanja. Lahko pa opazujejo vsaj višje cene na položnicah, čeprav se proizvodna cena elektrike v državi ni nič povišala. Premier, ki je nedavno očital streljanje kozlov nekdanjemu šefu komunistov v času socializma, pozneje pa predsedniku republike Milanu Kučanu, ko je ta napovedal, da bo za predsednico z leve podprl Natašo Pirc Musar in ne Marte Kos, ker ena stranka, torej Golobova Svoboda, ne sme obvladovati vseh vej oblasti, je morskega kozla zdaj ustrelil sam. Deloma je to bilo dobro. Poskrbelo je za nekaj dobre volje ljudi. Izjava o naravnem zdravilu za covid-19 je spravila ljudi v dobro voljo. Smeh je, bi lahko rekli, zdravilen. Vsi si želimo na morje in v vodo. Dopust. Sprožilo pa je tudi nekaj posmeha. Denimo, da se nam je Golob že predstavil kot epidemiolog, ki je v prostem času tudi premier. Posmeh za vladarje ni najboljši. Hudomušna je bila tudi fotomontaža, ki je takoj zakrožila, s prikazom, kakšno zdravilo nam naš premier, ki je bil s koronavirusom okužen v času volilne kampanje, ponuja s predsednico državnega zbora, ki je tudi iz njegove stranke, Urško Klakočar Zupančič:

Ko nam je premier pridigal o zdravilnosti dopusta in morske vode, so si v parlamentu njegovi poslanci po postopku za vojne, naravne katastrofe in izjemne potrebe uzakonili, da bodo takoj zamenjali generalnega direktorja RTVS, direktorja televizije, direktorja radia, vse programske svetnike in vse nadzornike.

Dvojna zloraba oblasti ob RTVS

Postopek, po katerem so odločali, je bil zloraba oblasti, ker nismo v izrednih razmerah. Izredne razmere so si z levimi novinarskimi sindikalisti izmislili. Zloraba oblasti pa je tudi vsebina zakona o predčasnem odstavljanju generalnega direktorja RTVS in vseh preostalih. Takšnim odstavitvam nismo priča prvič. Prvič so na podoben način takoj po izvolitvi pred skoraj 30 leti odstavljali Žarka Petana in takrat je ustavno sodišče odločilo, da je to kršitev ustave, in med drugim opozorilo, da: "si ni mogoče zamisliti svobode tiska in novinarjev v RTV brez relativne samostojnosti in strokovne neodvisnosti direktorja RTV v razmerju do nosilcev družbene, ekonomske in politične moči ter do vsakokratne oblasti, ki so zastopani v Svetu kot organu upravljanja. Zahtevana neodvisnost je seveda legitimno omejena z načinom izvolitve direktorja RTV in z njegovo javno odgovornostjo za opravljanje javne funkcije v javnem interesu. Vendar morata biti njegova avtonomnost in odgovornost razvidni in predvidljivi. Te zahteve niso izpolnjene, če je direktorjev položaj odvisen od vsakokratne sestave organa upravljanja, od vsakokratne razporeditve politične moči pri 'ustanovitelju' zavoda ali od formalnih sprememb, ki jih ta lahko kadarkoli sprejme glede statusa zavoda." Zdaj generalnega direktorja in druge nenadoma predčasno odstavljajo, ker se je spremenilo razmerje moči pri ustanovitelju.

Ustavni sodniki so leta 1994 še zapisali: "Odgovornost države za zagotovitev ter razvoj svobodnega tiska, vključno z RTV, je še posebej poudarjena prav v času ponovne graditve demokratičnih institucij v novi slovenski državi, ki je podedovala številne in močne prvine nedemokratične politične kulture, ki so predstavljale ustavne in dejanske temelje enopartijske oblasti na območju nekdanje Jugoslavije. Zato so še vedno lahko prisotni občutki tesnobe in strahu pred oblastjo, ki se pri novinarjih lahko izražajo v obliki (samo)cenzure, pri javnosti pa v obliki politične apatičnosti in odtujenosti."

Ni pomagalo. Kljub zmagi na ustavnem sodišču se danes že pokojni Petan nikoli ni zares vrnil na vrh RTVS. Upokojili so ga. Ni bil v pravem političnem polu. Tistem iz prejšnjega sistema. Celotno razsodbo si lahko preberete tukaj. In tudi danes je le malo verjetno, da bi ustavno sodišče medij zaščitilo pred političnim mesarjenjem, ki smo mu priča. Večino sodnikov je izvolil blok, ki mesari. Ki je odstavljal že Petana. 

Kar je ustavno sodišče v primeru Petan prepoznalo kot kršitev ustave, je ta teden storila koalicija Roberta Goloba v državnem zboru, le da še v veliko večjem obsegu. Po hitrem postopku za vojne razmere s spremembo ureditve niso odstavili le generalnega direktorja. Vse, kar leze in gre, so. Ker niso njihovi. Postaviti nameravajo svoje. Torej ljudi iz bloka, iz katerega sta Marta Kos in Nataša Pirc Musar, ki je nekoč s poravnavo z nekdanjim generalnim direktorjem Igorjem Kaduncem že dobila 70 tisoč evrov odškodnine, ker ji po izvolitvi niso tudi dali mandata generalne direktorice RTVS. Ki ga še začela ni.   

Odstavitev celotnega vrha RTVS še ne velja in jo bo skoraj gotovo ustavila referendumska procedura opozicijskih strank. Opozicija je s podpisi za referendum ustavila že večanje števila ministrstev v vladi, za katerega se je Robert Golob odločil, da bi zagotovil dodatne funkcionarske službe za tiste iz njegovega bloka, ki so na volitvah padli za svobodo: za Alenko Bratušek, Marjana Šarca, Marka Bandellija, Luko Mesca ... 

NČR brani Jankovićevo zlorabo

Pred počitnicami pa je svojo običajno politično vlogo odigralo še častno razsodišče društva novinarjev, ki je pritrdilo Inštitutu 8. marec Nike Kovač, da naj bi bil nedopusten senzacionalističen poseg v zasebnost, ker smo na Siol.net javnost obvestili, da je farmacevtka Zorana Jankovića Katarina Ravnikar na sodišču propadla s tožbo proti kriminalistoma Liljani Vogrinec in Tihomirju Žgavcu. Ravnikarjeva ju je tožila zaradi uradnega zaznamka, ki kaže, kako ji je župan Janković uredil službo za nedoločen čas, v zameno pa mu je dala seks. Pri županu Ljubljane je bila, dokler ni odšla v ZDA, zaposlena tudi Nika Kovač. Zaradi zlorabe položaja bi Janković v normalni državi končal v zaporu. V Sloveniji ni, ker je tožilstvo "pozabilo" sprožiti postopek proti njemu. Sodniki pa so zaradi zamude skrajnih rokov prvič v zgodovini zahtevali uničenje dokazov: to je tajno posnetih telefonskih pogovorov. Na Siol.net smo o razpletu sodnega postopka Katarine proti kriminalistoma, uradni zaznamek je ostal, poročali, ko je bil v času kampanje pred letošnjimi volitvami župan Jankovič častni gost na konvenciji Roberta Goloba. Poročanje o dogajanju na sodišču je škodilo Golobu in Jankoviču in to je razjezilo Niko Kovač in zdaj častno razsodišče. 

Najbolj trapasta argumentacija v sporu je bila trditev, da se o primeru ne bi smelo obveščati javnosti, ker je bila Katarina Ravnikar žrtev spolnega nasilja. Pazite, 8. marec in Nika Kovač Jankovića nikoli nista preganjala, ker bi bil spolno nasilen, tudi državno tožilstvo tega ni osumilo Jankovića. Ravnikarjeva je zanikala, da bi jo silil. Povsem prostovoljno je, je povedala, počela, kar je. Edini, ki jih vsi ti borci proti domnevnemu nasilju nad ženskami res preganjajo, pa so kriminalisti, ki so Jankovićevo zlorabo položaja morali preverjati, in novinarji, ki smo jo razkrivali. Ne moti jih zloraba žensk, moti jih, če se razve, ker škodi pomembnim moškim iz njihovega bloka. Na ta način branijo sistem zlorab. Zlorabljanje žensk. To vam hočejo prikriti in se, po njihovem, nikakor ne sme objaviti:

V novinarsko častno razsodišče so kot razsodniki vključeni tudi predstavniki nevladnih organizacij, ki niso novinarji, prek katerih skuša politika dodatno vplivati za svoj politični pol. Razne Nike. Ker na novinarje, celo nazorsko leve, se pač ni mogoče povsem zanesti. Lahko bi napačno odločili. Profesionalci se ne upogibajo radi.

"Novica je tisto, kar skuša kdo skriti, vse drugo je propaganda," je pred stoletjem ocenil angleški medijski magnat Lord Northcliffe. Tisto, kar vam poskuša Nika Kovač s pomočjo častnega razsodišča skriti in onemogočiti, je novinarstvo, ki ljudem ne prikriva zlorab Zorana Jankovića. Če ima župan ljubice ali ljubčke, je to njegova zasebna stvar. O tem ne pišemo. Če z oblastjo, ki jo ima, zagotavlja sebi in svoji ljubici prednosti na račun vseh v mestu, pa imajo ljudje to pravico vedeti. In prav je, da se o tem govori. In da se to obsodi. To ni zasebna stvar.

Bilo bi globoko napak, če bi vam zamolčali in skrili dogajanje. In vsaj jaz bom, dokler bom dihal, storil kot urednik in novinar vse za to, da ravnamo prav in vam ne prikrivamo pomembnih dejstev o dogajanju, pa naj bo o Katarini, o Jankoviću ali o Robertu Golobu, ki je zadnji teden storil tudi nekaj dobrega, ko je podprl opozicijsko idejo za takojšnjo ratifikacijo vstopa Švedske in Finske v obrambno zavezništvo demokratičnih držav Nato.

Novice Niki Kovač uspelo pri cenzuriranju Jankovićeve K. R.