Računalniki in pametni telefoni postajajo vedno bolj podobni omaram s starimi oblačili ali damskim torbicam: notri je marsikaj, kar najbrž nikoli ne bo prišlo na vrsto za koristno in smiselno uporabo.
Kaj bi danes brez računalnikov? Ne le zaradi tega, ker nam pomagajo opraviti naloge in obdelovati velikanske količine podatkov, kar bi bilo ročno zelo zamudno ali celo veliko manj natančno. Računalniki so spremenili naše življenje in način, kako razmišljamo in delujemo. Večinoma zagotovo na boljše, a ni zlato vse, kar se sveti. Na splošno nič ni samo belo ali črno, tudi tu ni izjeme.
Nekoč so bili podatki in informacije zelo težko dostopni
Pred nekaj desetletji je bil velik podvig priti do informacije, zlasti za raziskovalno delo. Ali še pomnite, kako so pred nekaj desetletji sedeže v letalu določali z nalepkami, ki so jih delili ob prijavnem okencu na letališču (splet, kaj šele spletna prijava na polet, pa je bil nekaj, o čemer niso upali razmišljati niti v Vojni zvezd)? Spomnim se še (in rad verjamem, da niti nisem tako zelo star), da je bilo za rezervacijo sedeža na vlaku vedno treba poklicati na izhodiščno postajo, kajti edino na odhodni postaji vlaka so imeli pregled nad vsemi sedeži v njem.
Danes, ko že nekajletni otrok v nekaj trenutkih lahko rezervira in plača namestitev na drugem koncu sveta, se tisti niti ne tako zelo davni časi, ko je bilo treba hotel rezervirati prek telefona (in ob tem za mednarodni klic včasih plačati več kot za sobo), zdijo res kot kamena doba. Res je, računalniki so nam olajšali mnogo opravil.
A to je samo ena plat medalje.
Česar ni, brez tega (ne) gre
V današnjem svetu zamreženih in omreženih računalnikov (k temu lahko za ta razmišljanja mirne duše prištejemo tudi tablice in pametne telefone) se skoraj zdi, da je velika pridobitev, če se v plazu informacij, tako zaželenih kot nezaželenih, sploh lahko obranimo. Spremenilo se je tudi naše pojmovanje zaželenosti informacij: zdaj se nam zdi, da bi bili v življenju močno prikrajšani brez nečesa, kar smo pred časom lahko mirno pogrešali.
Že res, da se časi spreminjajo, z njimi pa tudi naša pričakovanja, toda ali moramo res v vsakem trenutku poznati menjalniški tečaj zambijske valute kvače, temperaturo, smer vetra in relativno vlažnost v Timbuktuju ali Bukittingiju (da vam prihranim pot do iskalnika, če vas je morda zamikalo: prvi je v Maliju, drugi pa na indonezijskem otoku Sumatra) ter prometne razmere na neki cesti, ki je nismo prevozili že deset let (in je najbrž vsaj toliko časa tudi ne bomo)?
Malo manj je lahko veliko več
To večine uporabnikov ne odvrne od tega, da na računalnik ne bi prenesli še te datoteke ali na pameten telefon namestili še kakšne kul aplikacije. Bo že prišlo prav. Morda. Naj bo blizu, nikoli se ne ve, je običajen razmislek v takih okoliščinah.
Zagotovo pa se ve (čeprav prepogosto pozabljamo), da vedno več krame na računalniku pomeni vedno manj preglednosti nad vsebino. Vedno več aplikacij na pametnem mobilnem telefonu, zlasti tistih, ki ves čas delajo v ozadju ali se preživljajo z vgrajenimi oglasi, ki jih črpajo z interneta, pomeni večjo možnost, da se kaj zatakne, in zagotovo večjo porabo energije iz akumulatorja (baterije).
Potem se čudimo, da telefon ne zdrži brez vtičnice niti en dan, ali se jezimo, ko v kakem ključnem trenutku naprava mrkne, ker je ostala brez svojega električnega napoja. Hja, razvade stanejo.
1
