Maribor je razred zase

In premočni. Na to pa kaže tudi razmerje točk na lestvici pred kar trimesečnim premorom, ki je vsekakor predolg. Že s prebojem v evropsko jesen je bilo slutiti, da bo tako. Samo vprašanje časa je bilo, kdaj bodo Mariborčani svoje prednosti tudi unovčili na slovenskih igralnih površinah. Dejstvo je namreč bilo že tedaj, da igralski kader, ki mu uspe preboj na evropsko sceno, preprosto doma ne bi smel imeti velikih težav. Prav v končnici prvega dela prvenstva pa se je to tudi dokončno pokazalo. Ob vsem ne smemo mimo tega, da ima denimo Olimpija v primerjavi z vodilnim moštvom boljšo medsebojno razmerje, kar pa na koncu niti ni pomembno. Tudi v največjih ligah je namreč prisotno nepisano pravilo, da se prvenstva v največji meri dobivajo na "malih" tekmah. Vsaj pri nas pa sta oba prva zasledovalca Gorica in Olimpija padli prav na tem izpitu.

Čeprav so z doseženim ob odmoru najbrž v Novi Gorici precej bolj zadovoljni od Ljubljančanov. So pa v Stožicah zelo urno in hitro rešili težave v klubu, ki so se nakazovale v zadnjem obdobju. Najbrž je na vse skupaj vplival tudi razplet parlamentarnih volitev, saj bodo pri zmagovalcu v vrsti v prihodnjih dneh za kakšen delež denarne pogače stali tudi športni kolektivi. Skorajda zagotovo tisti iz prestolnice, pa še kdo se bo našel. Skoraj zagotovo pa se bo tudi na državni ravni od praviloma športu naklonjenega najbolj verjetnega mandatarja pričakoval kakšen boljši delež, kot so ga bili v športni sferi vajeni doslej.

Maribor je seveda tudi edini, ki sezone še ni končal. Ob koncu tedna bodo poskušali s pripravljalno tekmo še držati tekmovalni ritem, ki ga v večini evropskih držav, kjer poznajo premor, držijo vsaj še dva tedna dlje v primerjavi s Slovenijo. Naslednji četrtek bo šele konec tudi za Maribor, ki bo v tem delu prvenstva odigral kar 37 tekem. Seveda prvakom marsikdo očita slab drugi del v Evropi, ampak tu bi še enkrat opozoril na to, da je vsekakor drugače, ko si poleg iz sezone v sezono ali pa vsake toliko časa. Sploh če je ta vrzel dolga kar 12 sezon.

V največji meri so slovenski prvoligaši za nadaljevanje prvenstva ob začetku marca pustili le še dve odprti vprašanji. S prvenstvom pa je povezano le eno, kdo se bo z 2. ali 3. mesta prebil v evropske pokalne nastope v naslednjem poletju. Vsekakor se je pri tem dobro ogniti zadnjemu mestu, ki vodi naprej, saj v tem primeru dobesedno za moštvo ni poletnega premora. Štiri moštva, med njimi tri s prvoligaške scene, pa imajo svojo priložnost še v pokalu.

Skromne želje

Vsekakor v boju za omenjena mesta najbliže Mariboru zadnje še niso rekli pri Rudarju in morda tudi pri Kopru. Pri slednjem se očitno obetajo velike spremembe. Tu je še povratnica na prvoligaško sceno Mura, ki je vsekakor edino pravo pozitivno presenečenje lige. Ob premoru so seveda na plano v prekmurski ravnici prišli tudi nezadovoljneži. Ampak že to, da tega ni bilo v času tekmovanja, je zelo pomembno. Preudarni možje pri Muri bodo najbrž koga tudi spustili drugam in pripeljali nove obraze, ki si bodo morda že v naslednjem poletju prav prek Fazanerije utirali pot drugam. Z Antejem Šimundžo pa so vsekakor pri Muri zadeli žebljico na glavico in najbrž velikih težav okrog delovanja Mure ne bo. Težave v to smer bi se lahko pojavile kje drugje. Še bolj pa je že zdaj skrb vzbujajoče, da menda niti eden med drugoligaši ne razmišlja o najboljši deseterici za naslednje prvenstvo.

Že pred tednom dni smo pisali, da bo velika zmaga slovenskega klubskega nogometa že v tem, da bo tudi ob koncu maja v eliti deset moštev. Kako jih bodo vodilni nato sestavljali v vročih poletnih dneh, seveda rade volje prepuščamo njim. Prav na primeru Mure se vidi, da so nazadnje zares dobro zadeli.

Vsekakor pa ostaja veliko starih bolezni slovenskega klubskega nogometa, ki so morda ob tem, da se lepo število klubov v največji meri bori za golo preživetje, skorajda nepomembne. V oči močno bode popolna anarhija pri določanju začetkov tekem. Najlepši primer je prav zadnji igralni dan v tem letu. Med petimi tekmami, ki jih je bilo možno spremljati, je vsaka imela svoj začetek in to je zares popolna zmeda, ki si jo urejeno tekmovanje ne bi smelo dovoliti. Samo čez severno mejo je treba pogledati, pa se da marsikaj naučiti. Samo pri nas je očitno še vedno obilo takih, ki jih pogled prek severa ni posebej blizu, čeprav bi bili v osnovi vsi radi prav tam. Toda za to je treba tudi kaj narediti, pa očitno v več kot 20 letih tega nismo bili sposobni zajeti. Sicer pa premor naj bo vsem čim bolj prijeten, med pripravami na nadaljevanje prvenstva pa tudi s tega mesta želimo čim manj poškodb in čim boljšo formo v preostalih treh mesecih, ki nam še ostajajo za zaključek 21. državnega prvenstva.