Kranjec in druščina diplomirali, zdaj na vrsti SZS

V tej zimi so smučarski skakalci prišli na sam vrh piramide v svetu zimskih športov pri nas. Rezultati so tisti, ki govorijo v njihovo korist, a so bili še pred sezono obravnavani vse prej kot šampionsko. Takrat se je govorilo o znižanju proračuna za približno 100.000 evrov, agonija je bila tudi s pogodbami, ki je botrovala k njihovi mini stavki, a so po vseh nepotrebnih zdrahah pokazali moč in se jim je uspelo rezultatsko dvigniti. Začelo se je množično osvajanje točk v svetovnem pokalu, kar nismo bili vajeni v preteklosti, pred skandinavsko turnejo in zaključkom v Planici, kjer bo verjetno marca spet rekordno število gledalcev, pa celo držijo v rokah poker – prva ekipna zmaga v svetovnem pokalu v Oberstdorfu, Robert Kranjec je postal svetovni prvak v poletih, ekipa je poletela do brona, Slovenija pa je zbrala največ točk v pokalu narodov v vsej zgodovini. Glavne zasluge je treba pripisati delivcu kart Goranu Janusu. Po razburkani lanski sezoni je namreč prav njemu uspelo zakrpati jadra, da je veter lahko zavel v slovenski reprezentanci, katere osrednji imeni sta Robert Kranjec in Peter Prevc – škoda je, da se je mladi in nadarjeni skakalec poškodoval v Oberstodrfu, saj bi Slovenija z njim bistveno višje kotirala v Vikersundu, čeprav je bila že zdaj skupaj z veliko Avstrijo najboljša na svetovnem prvenstvu.

S sproščenostjo in dobro zastavljenim delom je Goran kaj kmalu začel obirati sadove, tista najslajša sadeža pa sta sledila prav v Vikersundu. Naš najboljši letalec vseh časov Robert Kranjec je po vseh teh letih vzponov in padcev le prišel do zadoščenja, ki si ga je zaslužil. Postal je namreč svetovni prvak v njegovih poletih, skupaj z Jernejem Damjanom, Jurijem Tepešem in Juretom Šinkovcem pa se je veselil še brona na ekipni tekmi, kar sta nova mejnika v slovenskem skakalnem športu. In vsi ti uspehi si zaslužijo posluh. Ni se bati, da javnost ne bo stala za našimi "orli", saj so skoki v Sloveniji zelo popularni in imajo tradicijo, bolj pa bo ključno, kakšno "nagrado" bodo dobili od Smučarske zveze Slovenije. Za razliko od alpskega dela skakalci bistveno bolj držijo skupaj, čeprav gre prav tako za posamičen šport. Če so imeli v preteklosti kaj za povedati, so to družno naredili pred sezono ali šele po njej. Povrh vsega je imel skakalni del po tradiciji pozitivno finančno bilanco, a so se na njihov "račun" velikokrat prisesali iz drugih taborov in tako potegnili krajši konec. Njihova pijača je najbolj teknila alpskem delu, ki je tako odžiral del pogače, slednja pa bi prišla še kako prav pri dodatnem dvigu ravni skokov v Sloveniji – nakup dodatne opreme, bolj kakovostni treningi, vlaganje v razvoj ... Prav zanimivo bo videti, kako se bo ob koncu zimskih sezon zgodba razpletala na SZS. Na eni strani bo skušal skakalni sektor razumljivo dvigniti proračun, saj si to tudi zasluži, kajti le tako bo lahko še naprej ostal v stiku z vrhom, na drugi pa so že vsem znane alpske zdrahe, ki nenehno burijo duhove na Podutiški ulici in v celotni slovenski javnosti. Predsednik zbora in odbora za smučarske skoke Ljubo Jasnič je lepo dejal lani, da so tisti, ki delajo pošteno, zmeraj na udaru. Njim se namreč jemlje, da se pokrije druge. In za ohranitev statusa, ki ga je naša skakalna reprezentanca pod taktirko Gorana Janusa trdo prigarala, bo potreben še večji posluh vodilnih na naši krovni smučarski organizaciji.