Srdjan Cvjetović

Petek,
23. 5. 2014,
20.49

Osveženo pred

1 leto, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Srdjan Cvjetović

Petek, 23. 5. 2014, 20.49

1 leto, 2 meseca

In rdeče vino veritas (*)

Srdjan Cvjetović

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Ali veste, kaj je resveratrol?

Nič hudega, če ne veste. To je pač tista organska spojina zapletene (in) ciklične strukture, najdemo jo v rdečem vinu, a tudi v čokoladi, arašidih, borovnicah in brusnicah, ki naj bi blagodejno vplivala na srce in tudi na druge načine upočasnjevala procese staranja in tako dobro vplivala na splošno počutje. Življenjski eliksir? Rdeče vino, natančneje resveratrol v njem, naj bi prispevalo k večanju količin dobrega holesterola v telesu, kar je lahko pomoč pri zaviranju nastajanja težav s srcem. Ob sočasnem manjšanju slabega holesterola se manjša tudi verjetnost zamašitve žil in s tem tudi verjetnost pojavljanja težav s srcem.

Toda ob tem takoj svarilo: dvakrat več pitja rdečega vina nikakor ne bo dvakrat bolj prispevalo k zdravju srca. Prej bodo slabi učinki pretiranega zaužitja rdečega vina oziroma kakršnekoli druge alkoholne pijače, teh je preveč za naštevanje, krepko odtehtali morebitne dobre učinke. Kakor z vsem v življenju je treba vedno upoštevati in pretehtati vse pluse in minuse. Ključna je prava mera – vsega Vedno znova me navduši, kako je vsestranski švicarski naravoslovec Paracelsus, njegova raziskovalna pot ga je nanesla tudi v Idrijo in njene rudnike živega srebra, že pred mnogimi stoletji preprosto in razumljivo oblikoval eno od največjih resnic tega sveta: vsako zdravilo lahko ob neustreznem odmerku postane strup, vsak strup ob pravem odmerku postane zdravilo.

Resnica, ki ni le striktno naravoslovna, temveč resnica, ki jo kot prispodobo lahko uporabimo praktično pri vsakem aspektu življenja. Res, vsako pretiravanje je slabo, tudi kadar gre za veliko nečesa, kar je na prvi pogled privlačno. Vroče, mrzlo Znanstveniki so sicer precej deljenega mnenja o tem, ali ima rdeče vino res boljše učinke na zdravje srca kot alkoholno primerljiva količina kakšnega drugega vina ali celo žgane pijače ali piva. Ne nazadnje, ker prihaja resveratrol iz grozdne lupine, bi ga lahko dobili tudi s sokom iz grozdja ali že kar z grozdjem.

Zanesljivih dokazov za trditve o obstoju (ali neobstoju) blagodejnih učinkov resveratrola pravzaprav še ni. Med tistimi, ki resveratrolu ne pripisujejo nikakršnih učinkov za zdravje srca, so zdravniki medicinske fakultete ameriške univerze John Hopkins, ki so eno od svojih raziskav delali na prebivalstvu italijanske regije Toskana. Na laboratorijskih živalih so rezultati sicer nekoliko bolj spodbudni, saj je pri miškah in prašičih resveratrol kazal dobre rezultate tudi pri zaviranju pretirane telesne teže in diabetesa. Dobri obeti še ne jamčijo srečnega konca Toda ljudje nismo miške ali prašiči (za te je mišljeno dobesedno, v prispodobo se tu ne spuščam), kar deluje na živalih, ni nujno, da se bo obneslo pri ljudeh. Kot poročajo tudi zdravniki ameriške klinike Mayo, če bi želeli pri ljudeh doseči sorazmerno enake odmerke resveratrola kot tiste, ki so pri miškah dali dobre zgoraj opisane rezultate, bi moral posameznik spiti več kot tisoč litrov rdečega vina. Slepa cesta, torej.

Hkrati je treba vedeti, da resveratrol (ali katerakoli druga snov) ni nikakršna čudežna snov, ki bi imela vedno in v vseh količinah same dobre učinke. Spet na misel prihaja Paracelsus …

Francoski paradoks So pa takoj, ko so se pojavile prve trditve o dobrih učinkih rdečega vina, zanje uspešno zagrabili francoski marketinški mojstri. Ne le da so to izkoristili za promocijo francoskih vin, temveč so to uspešno nadgradili na vso francosko gastronomijo, način življenja, turizem …

Ta zgodba je bila pika na i – ali celo posledica – tistega, kar so zdravniki že pred dobrim desetletjem imenovali francoski paradoks. Znani gurmani Francozi namreč pojejo nadpovprečno veliko mastne hrane, a kljub temu imajo podpovprečno pogostost obolenj srca in ožilja. Ker Francozi ne končajo dobrega kosila ali večerje brez kozarca dobrega vina, se je zgodba o resveratrolu in njegovih učinkih pojavila kot nesporna in neomajna razlaga tega odstopanja.

Kakor pri tolmačenju mnogih pojavov in dogodkov pa je seveda tudi tu treba upoštevati več dejavnikov, ne samo tistih, ki so priložnostno zanimivi ali koristni. Na primer širšo razsežnost francoskega načina življenja. Za Francoze je hrana ritual in pomemben del dneva, zato jo jejo počasi. V primerjavi zlasti z Američani veliko več kuhajo sami in se veliko manj zanašajo na mastno hitro prehrano. Zaradi vsega tega sta v seštevku francoska hrana in prehranjevanje veliko bolj zdravi, kar odsevajo tudi statistike kardiovaskularnih bolezni. Zakaj ne znamo narediti več dobrih zgodb? Pri nas niso bili tako marketinško spretni glede zgodbe o (morebitnih) dobrih učinkih rdečega vina ali resveratrola v njem, kot niso spretni pri marsičem drugim, česar ne znamo ceniti pri sebi. Nekateri naši vinarji, zlasti pridelovalci modre frankinje, so se nekoliko znašli v tej zgodbi, a v splošnem pri nas nekako nismo najbolj spretni pri razvijanju dobrih in prepoznavnih zgodb okrog tistega, kar imamo, pa najbrž ne znamo ceniti dovolj.

Imamo na primer Goriška brda, ki bi jih lahko tržili turistom iz oddaljenih držav kot slovensko Toskano, pa od turistov, z izjemo tistih večinoma enodnevnih obiskovalcev iz bližnjih krajev, ki kupujejo vino in druge tamkajšnje dobrote in se ustavijo v eni od tamkajšnjih dobrih gostiln, tam ni zaznati nekega večjega turističnega prihodka. Avstrijska Koroška močno zagovarja čisto vodo svojih jezer, rek in potokov, a nam od svoje čiste vode, ki jo na srečo še imamo v zadostnih količinah in postaja vedno večji zaklad (česar se mnogi ne zavedajo, a o tem kdaj drugič), ni uspelo narediti širše prepoznavne zgodbe. Zgodbe, ki prodaja, ki razširja glas in krepi sloves. Najti svojo pravo mero Privlačna zgodba pa je dobra zgodba le, če je merodajna in zaupanja vredna. Četudi torej nismo poenoteni, ali nam resveratrol kaj pomaga ali ne, to še vedno ne pomeni, da v vinu, tudi rdečem, kakor tudi v čokoladi, borovnicah, ni koristnih sestavin. Seveda, v pravem odmerku. Pa tudi če ni merljivih učinkov, zadošča že to, da nam "paše" kak košček čokolade ali kozarček dobrega vina. Seveda, v pravi meri, kajti preveč čokolade redi, preveč alkohola pa je še bolj uničujoče. Umetnost zdravega, izpopolnjenega in uspešnega življenja je v tem, da vsak najde pravi odmerek pri vsem, kar počne in razmišlja.

(*) In vino veritas (lat.) – v vinu je resnica