Čez 365 dni zabava na avtocesti

Cestninske postaje ter volilne obljube o prometu in mobilnosti smo sicer že obravnavali, a podatki, ki sem jih dobil pravkar, so preveč mikavni, da se ne bi k tem temam še malo vrnil. Gledam namreč odgovore predstavnikov političnih strank na precejšnje število vprašanj o cestnem prometu. Odgovarjalo je enajstih strank, ki se letos potegujejo za vaš glas. Dovolj, da si lahko oblikujemo mnenje o tem, kaj o posameznem vprašanju menijo kandidati za politične voditelje. Odgovore bomo shranili. Za hude čase. Čez leto ali prej dve si bomo z njihovo pomočjo lažje osvežili kolektivni spomin na izrečene obljube.

Da se ne bomo zaplezali v vprašanja in odgovore, ki zahtevajo nekoliko več širine ali vsebinske utemeljitve, si poglejmo, kako so se kandidati odrezali pri najenostavnejšem vprašanju: boste podrli cestninske postaje? Pred pregledom odgovorov velja nekaj razčistiti. O cestninskih postajah smo govorili že na tem in tudi drugih mestih, zato strokovne poglede na to temo kar abstrahirajmo. Jasno je seveda, da imajo tudi cestninske postaje svoj vsebinski temelj. Ta je tak, da je mogoče najti utemeljitve tako za to, da še stojijo, kot za to, da jih je treba nemudoma podreti. Ob tem, ker se hočemo izogniti resni debati, je prav dodati le to, da eno ali drugo, torej da ostanejo ali da padejo, pomeni tudi večjo ali manjšo možnost za eno ali drugo obliko cestninjenja v prihodnosti. Možnosti pa je, kot vemo, več. Nekatere so dražje, druge učinkoviteje polnijo proračun, tretje zahtevajo novo infrastrukturo, četrte … Na to bodimo pozorni le zato, ker moramo v odgovorih, pa naj bodo še tako kratki, prepoznati tudi to, kako katera stranka vidi naše prihodnje plačevanje cestnine.

In zdaj k odgovorom. Kar devet strank pravi, da je treba cestninske postaje rušiti. Najudarnejši rušilni odgovori so: a) Da. Odstranitev smo že večkrat zahtevali. Najraje včeraj. b) Da, v dveh letih. c) Za odstranitev cestninskih postaj smo se zavzemali čez celoten zdajšnji mandat, zato bomo ta ukrep realizirali v čim krajšem mogočem času. Bolj mehki, a vendar v nameri vseeno odločni odgovori, se berejo takole: a) Zavzemamo se za njihovo odstranitev. Ministrstvo za promet in DARS imata projekt odstranitve nerealiziran že od mandata 2004–2008. To mora postati ena od prioritet DARS-a, ki upravlja avtoceste. b) Če bi uprava DARS-a pod vodstvom, ki ga je nastavila Janševa vlada, obstala in nadaljevala delo do konca svojega mandata, bi bile "mitnice" na cestninskih postajah že odstranjene. Cestninske postaje z odstranitvijo odvečnih kabin bodo urejene najpozneje v roku enega leta po zamenjavi DARS-ove uprave. c) Da, to je treba urediti tako z vidika pretočnosti in varnosti prometa kot tudi zaradi obremenjevanja okolja. Dva odgovora sta varčevalna. Zdi se, da varčujeta po logiki "varčevali bomo, pa naj nas stane, kolikor hoče". Prvi pravi: odvisno od stroškov odstranjevanja, ki so po nekaterih izračunih izredno visoki, in vprašljivo je, ali si jih lahko v tem trenutku, ko niti ne vemo, kakšen bo cestninski sistem v prihodnosti, sploh privoščimo. Drugi: zaradi stroškov bi stvar odložili za kakšno leto. Dva odgovora pa sicer nista proti odstranitvi, a do tega vprašanja izražata zadržek. Prvi gre takole: če odstranitev "mitnic" in njihovih ostankov ne pomeni zmanjšanja prometne varnosti, se s tem strinjamo, ker bi to prispevalo k večji pretočnosti prometa in zmanjšalo emisije izpušnih plinov. Drugi pa pravi: zagovarjamo njihovo odstranitev, razen na vstopnih točkah na avtocesto, saj povzročajo upočasnitev prometa in poslabšujejo varnost. Z obema imam nekaj problemov v razumevanju, a saj to ni prvič, ko trčim ob politiko. Torej, če povzamem, čez leto ali dve bomo lahko imeli na prostorih, kjer so bile cestninske postaje, ti dragi in gradbeno zahtevni objekti, zabavo. No, ker politika svoje besede je tako hitro kot otroci piškote, pa vseeno še ni treba dajati pijače na hladno ....

Ker je članek, za katerega so bila vprašanja zbrana, še v pripravi, ob odgovorih namenoma ni zapisano, katera stranka stoji za katerim odgovorom. Tukaj je za nas ključno spoznanje, da so se vse stranke poenotile v prepričanju, da se mora s cestninskimi postajami nekaj zgoditi. Še več. Da morajo pasti.

Kolumna predstavlja mnenje avtorja, ne nujno tudi mnenje uredništva.