Mesić: Slovenija bo morala povedati, zakaj ne spoštuje mednarodnega prava

Mesić je izjavil, da bi se morali Hrvaška in Slovenija kot subjekta mednarodnednega prava ravnati po pravilih le-tega, o tem, zakaj Slovenija po njegovih besedah ne sprejema mednarodnega prava, pa se bo morala izreči tudi EU. "Mi mednarodno pravo spoštujemo" V odzivu na slovensko stališče glede predloga evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna za rešitev spora o meji med državama je hrvaški predsednik še dejal, da Hrvaška mednarodno pravo spoštuje, Slovenija pa je po njegovem sporočila, da mednarodnega prava ne sprejema in bi morala sporočiti, zakaj.

Rudolf: Slovenija preprečila Hrvaški, da letos konča pogajanja

Medtem je hrvaški strokovnjak za mednarodno pravo Davorin Rudolf ocenil, da je Slovenija s svojimi dopolnili "praktično zavrnila" Rehnov predlog ter po "vsem sodeč" preprečila Hrvaški, da bo letos končala pogajanja o vstopu v EU. "Z omenjeno potezo se Slovenija zoperstavlja ne le Hrvaški, temveč tudi EU, če pa hočete tudi mednarodni skupnosti, ker preprečuje uresničenje politike širitve EU, ki jo je svoj čas tudi sama podprla," je izjavil akademik Rudolf, ki je bil predsednik hrvaškega dela mešane komisije za reševanje spora o meji med Zagrebom in Ljubljano. Med drugim je izjavil, da je vprašanje hrvaško-slovenske meje možno rešiti v petih minutah ob črni kavi in dobro politično voljo.

"Pahor naj razloži, kaj je načelo previčnosti" Kot je poudaril, bi rad, da slovenski premier Pahor razloži, kaj razume kot "načelo pravičnosti", ter spomnil, da Meddržavno sodišče v Haagu od leta 1920 ni sprejelo nobene odločitve na podlagi omenjenega načela. Rudolf je sklenil, da bi se v spor lahko vpletle tudi ZDA ter da bodo po Rehnu svoje povedali nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy.

Zavod 25. junij: Dopolnila bodo dolgoročno škodovala Sloveniji

V Zavodu 25. junij so prepričani, da bo podpora dopolnitvam k Rehnovemu predlogu "dolgoročno škodovala Sloveniji". Kot opozarjajo, Rehnov predlog tudi s predvidenimi dopolnitvami Sloveniji ne bi zagotovil ohranitve statusa pomorske države, ampak kvečjemu omejen dostop do mednarodnih voda. Zato trdijo, da dopolnila je zgolj navidezno ščiti vitalne slovenske interese.

"Betonira obstoječe stanje" Poleg tega dopolnila ne zahtevajo črtanja člena, ki namesto zahteve za vzpostavitev stanja na dan 25. 6. 1991 "dobesedno betonira obstoječe stanje", in ne vključujejo zahteve, da se v pripombe vključi vsebina sklepa DZ o zaščiti slovenskih interesov ob vstopu Hrvaške v Nato.

"Odgovor bi moral obravnavati DZ" Kot opozarjajo v zavodu, tudi ob morebitnem propadu Rehnovega predloga slovenski odgovor nanj ni nepomemben, saj z njim "sporočamo, kaj so slovenske zahteve v prizadevanjih za oblikovanje pravične mejne rešitve". V Zavodu 25. junij ocenjujejo, da bi moral slovenski odgovor pred posredovanjem v Bruselj obravnavati državni zbor in ne zgolj zunanjepolitični odbor.

Kranjc: To je blamaža Tudi predsednik Stranke mladih - Zelenih Evrope Darko Krajnc je v izjavi za javnost kritično ocenil, da je zadnji Rehnov predlog "blamaža" in dokaz, da so hrvaški politiki tudi brez članstva v EU "totalno povozili" slovenske. Kot še meni, je meja s Hrvaško za največje stranke le "tema, ki jim nosi zlata jajca", trgovanje politikov s slovenskim ozemljem pa je "nedopustno" - in glede na to, da je neuspešno, za Slovenijo tudi "katastrofalno".

"Zahtevajmo umik sporne dokumentacije" V SMS sicer menijo, da mora Slovenija od Hrvaške zahtevati umik sporne pristopne dokumentacije, kar bi pomenilo deblokado hrvaških pristopnih pogajanj z EU. Ob tem pozivajo k umirjanju prenapetih strasti in opozarjajo, da "bomo s Hrvati sosedi tudi po volitvah in njihovem vstopu v EU".

OZP v petek o dopolnilih

Odbor DZ za zunanje zadeve bo v petek dopoldan obravnaval slovenski odgovor na zadnji predlog evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna. Pred tem bo odgovor Slovenije na četrtkovi seji obravnavala vlada. Po pričakovanjih bo vlada sprejela predlog dopolnil k predlogu, ki so ga torkovem sestanku s premierom Pahorjem večinsko podprli predsedniki parlamentarnih strank.

Na sejo OZP vabljena Pahor in Žbogar OZP bo nato o slovenskem odgovoru razpravljal v petek ob 8.30 zjutraj, in sicer za zaprtimi vrati, so danes sporočili iz DZ. Na sejo sta med drugim vabljena tudi premier Borut Pahor in zunanji minister Samuel Žbogar.

Uradno vsebina dopolnil ni znana, bilo pa naj bi jih več kot pet. Mediji so poročali, da naj bi Slovenija predlagala, da bi moralo arbitražno sodišče skupaj reševati vprašanje meje na kopnem in morju ter o stiku slovenskih teritorialnih voda z mednarodnimi vodami in sicer na podlagi enakih načel, tudi na načelu zunanje pravičnosti (ex aequo et bono). V Rehnovem predlogu slednjega načela ni, reševanje omenjenih vprašanj pa je ločeno.

Bruselj bo slovenski odgovor komentiral, ko ga bo dobil Evropska komisija formalnega odgovora Slovenije na kompromisni predlog evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna še ni dobila, zato dogajanja v Sloveniji za zdaj ne želi komentirati, so v Bruslju še enkrat poudarili v odzivu na navedbe slovenske strani, da Rehnovega predloga ne bo sprejela, če njena bistvena dopolnila ne bodo upoštevana.

Nagyjeva se je vzdržala komentarjev "V tem trenutku bi se raje vzdržala kakršnih koli nadaljnjih komentarjev te zadeve, saj od slovenske vlade še nismo prejeli formalnega odgovora," je danes v Bruslju ponovila Rehnova tiskovna predstavnica Krisztina Nagy. Tako je odgovorila na vprašanje, ali je Rehnov predlog res zadnji, češ da je slovenski premier Borut Pahor v torek dejal, da Slovenija predloga komisije ne bo sprejela, če dopolnila, bistvena za vitalne interese Slovenije, ne bodo upoštevana.

"To je zadnji kompromisni predlog" Ob tem je še enkrat ponovila že dobro znano stališče komisije: "To je zadnji kompromisni predlog, Evropska komisija je vložila veliko napora in prožnosti pri iskanju rešitev. A kar je pomembno, je dogovor med stranema, to je cilj te vaje."

Hrvaška je odgovor že poslala Rehnu Slovenija naj bi odgovor z nekaterimi dopolnili na Rehnov kompromisni predlog poslala v Bruselj konec tega tedna. Hrvaška je predlog sprejela in svoj odgovor minuli petek poslala Rehnu. Nato je v Bruslju mogoče pričakovati novo srečanje vseh strani, vpletenih v reševanje tega vprašanja: slovenske in hrvaške strani, Evropske komisije ter predsedujočega tria EU v sestavi Francije, Češke in Švedske.

Sanader pozval Slovenijo, naj sprejme Rehnov predlog brez dopolnil Predsednik hrvaške vlade Ivo Sanader pa je v torek v Kninu pozval Slovenijo, naj brez dopolnil sprejme predlog Ollija Rehna. Hrvaški premier je ob tem še dejal, da Hrvaška ne bo sprejela pogojevanja in ponovil, da gre pri Rehnovem predlogu za predlog po načelu "vzemi ali pusti". Slovenijo je še pozval, naj sprejme predlog komisarja za širitev Rehna brez dopolnil.

"Sporne dele meje je treba rešiti po mednarodnemu pravu. To bodo storili arbitri, sodniki Meddržavnega sodišča in po eden iz Slovenije in Hrvaške. Če Slovenija tega ne bo sprejela, bo potrdila tista razmišljanja, ki pravijo, da Slovenija ne sprejema evropskih standardov," je v kratkem odzivu dejal Sanader.

Spomnimo: Komisar Rehn je po mesecih pogajanj stranema konec aprila predstavil po navedbah komisije "zadnji" kompromisni predlog za način reševanja vprašanja meje in odpravo zastoja Hrvaške na poti v EU. Slovenija namreč od konca lanskega leta onemogoča napredek Hrvaške v pogajanjih z EU, ker meni, da je Hrvaška v pogajalska izhodišča vnesla elemente, ki bi lahko prejudicirali reševanje vprašanja meje.

Komisar Rehn je sprva vztrajal, da je to dvostransko vprašanje, nato pa je ugotovil, da je "dvostransko vprašanje postalo evropski problem", in se odločil, da pomaga pri njegovem reševanju. To je bilo zastavljeno širše od zgolj reševanja problema prejudicev. Komisar je predlagal način za reševanje celotnega vprašanja meje. Dogovor o tem naj bi sovpadel z odpravo ovir na poti Hrvaške v EU.