Svetovna potrošnja za vojaške namene se je v lanskem letu približala 1500 milijardam ameriških dolarjev. Rast tovrstnih stroškov na desetletni ravni se je tako povzpela na 45 odstotkov.
Kot je v letnem poročilu med drugim zapisal Mednarodni mirovni raziskovalni inštitut (Sipri) v Stockholmu, predstavlja znesek sredstev, ki so bila v letu 2008 namenjena za vojaške namene, 2,4 odstotka svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP) oziroma stroški znašajo približno 217 ameriških dolarjev na Zemljana.
ZDA na prvem, Rusija na petem mestu
ZDA so po višini porabljenih sredstev za vojaške namene s 607 milijardami dolarjev zasedle prvo mesto, saj njihov prispevek predstavlja 42 odstotkov vse svetovne potrošnje za vojaške namene. Rusija je z 58,6 milijarde dolarjev potrošnje v vojaške namene zasedla peto mesto. Poročilo ob tem tudi dodaja, da Rusija kljub gospodarskim težavam vztrajno nadaljuje z večanjem izdatkov, namenjenih za vojsko in oboroževanje.
Države posedujejo preko 8400 jedrskih konic raket
Rusija in ZDA ostajata tudi daleč največji izvoznici orožja s 25- oziroma 31-odstotnim tržnim deležem, sledijo pa Francija, Nemčija in Velika Britanija. Sipri ob tem opozarja, da države posedujejo preko 8400 jedrskih konic raket, izmed katerih jih je okoli 2000 v vsakem trenutku pripravljenih za izstrelitev.
1
