Krško čez 40 let v boj za naziv najlepšega slovenskega mesta?

Ta naj bi mesto pripeljal do potegovanja za naziv najlepšega slovenskega mesta leta 2050. Občina Krško in podjetje Vipap sta se o sanaciji opuščenega območja nekdanje tovarne celuloze začela pogovarjati pred letom dni, a je Vipap pred mesecem dni od pogovorov odstopil. Kljub temu v Krškem zamisli niso opustili in so v torek na temo reurbanizacije omenjenega območja priredili okroglo mizo. Prostorski načrt naj bi sprejeli sredi leta 2010 V Krškem naj bi nov občinski prostorski načrt sprejeli sredi prihodnjega leta, občina pa je, kot je na okrogli mizi povedala podžupanja Nuša Somrak, tudi lastnica dela zemljišča ob nekdanji tovarni, zato se zavzema za ureditev celotnega tamkajšnjega območja.

Po besedah podjetnika Romana Abrama, ki je izdelal idejni projekt za poslovno turistični kompleks na omenjenem območju, se v Krškem srečujejo s sočasnim ugašanjem oz. zmanjševanjem gospodarske klime mesta, v zadnjem času pa so v primerjavi z ostalimi mesti v državi in tudi izven nje glede skupne urejenosti in identitete priče nazadovanju.

O novem konceptu so se strinjali vsi udeleženci Vsi razpravljavci - arhitekt, sociologinja, ekonomist, predstavnik krajanov, urbanistka, projektant itd., načelno pa tudi predstavnika Vipapa in novomeške Krke, ki je pred letom na omenjenem območju začela s postopki za gradnjo nove tovarne - so se strinjali, da Krško potrebuje nov koncept razvoja širitve in reurbanizacije, ki ga je ekonomist Igor Čuček strnil v misli o Krškem, ki bi se lahko leta 2050 potegovalo za naziv najlepšega slovenskega mesta.

Da bi vse to popravili, je naštel številne ukrepe in projekte, z njim pa se je strinjal direktor krškega podjetja Savaprojekt Peter Žigante, ki je v novembru opozoril, da bi morali mesto povezati v celoto, umakniti glavne prometnice, ga povezati z reko, predvsem pa industrijo umakniti na obrobje.

Habrnal: To je račun brez krčmarja Da je to "račun brez krčmarja", je razpravljalce opomnil tehnični direktor tovarne Vipap Miloš Habrnal, ki je dejal, da se od njega verjetno pričakuje, da bo takoj predal ključe podjetja. Čeprav se v Vipapu zavedajo, da ima Krško lasten razvojni pogled in da je tovarna ovira za razvoj mesta, pa je opozoril, da podjetje obratuje in hkrati načrtuje, da se bo tudi naprej razvijalo.

Vse naložbe v njihovo papirniško proizvodnjo so po izračunih vračljive v dvajsetih letih. Ker so v lanskem decembru z 12 milijoni evrov zaključili posodobitev tretjega papirniškega stroja, tovarne v naslednjih nekaj letih zagotovo ne bodo zaprli, je pojasnil. Prihodnje leto bo Vipap v prvi stroj vložil 10 milijonov evrov, do leta 2015 pa v nove kotle približno 30 milijonov evrov, zato Habrnal ne more potrditi, da bosta čez 20 let na njegovem območju stala sodoben bazen in vodni park.

Na razmišljanja Krčanov se je presenečeno odzval tudi vodja investicijskih projektov v Krki Andrej Kulovec, ki je povedal, da je proces izgradnje Krkine tovarne v teku, zato jih presenečajo razgovori, da se naj bi Krka umaknila z lokacije, ki jo je pravkar kupila in kjer je komaj zasadila prvo lopato.

Ali je reurbanizacija Krškega sploh možna?

Kot jepovedala predstavnica prirediteljev okrogle mize, urbanistka in predsednica novomeškega regijskega odbora Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije Ivanka Kraljič, so želeli z okroglo mizo zgolj odpreti razgovor o reurbanizaciji Krškega in ugotoviti, ali je ta sploh možna.

Prekinitev pogajanj o odstopu zemljišča med občino in Vipapom je po njenih besedah politično dogajanje, ki ni povezano z okroglo mizo. To so priredili izključno s strokovnega stališča prostorskih načrtovalcev, je dejala.