Koprčan v tujski legiji

Ko smo se pred približno tremi leti nazadnje pogovarjali z Jankom Jurjecem, smo ga poznali kot predsednika Kluba študentov občine Koper. Tudi kasneje je med opravljanjem različnih služb ostal aktiven član kluba, ki pa ga je močna želja po spoznavanju sveta pogosto silila na potovanja iz ene dežele v drugo. Nazadnje je pristal v Londonu, nato pa so se približno pred letom za njim zabrisale sledi. Nihče ni vedel, kje je, ne družina ne prijatelji. Kot bi se ugreznil v zemljo. Šele po nekaj mesecih je obelodanil novico, da je vstopil v francosko tujsko legijo, kjer namerava tudi ostati, in to za vedno. V telefonskem pogovoru nam je razkril, kako je prišel do cepi blanc (bele čepice) in s tem do naziva legionar prve klase, ter kakšno je življenje v legiji.

Do tujske legije s štopom

"Bil sem v Londonu, kjer sem iskal službo, a žal brez uspeha, zato sem se vrnil k prvotnemu načrtu. Že pred odhodom v London sem namreč razmišljal o vstopu v tujsko legijo. Odštopal sem od Londona do Francije in pristal tam," je povedal o svojem prihodu v tujsko legijo.

In o slovesu tega dela francoske vojske? "Ta sloves je posledica preteklosti. Včasih so v legijo jemali vse mogoče kriminalce in ljudi, ki so iz tega ali onega razloga bežali od svojega življenja. Prej je legija delovala kot nekakšna popolna samouprava, zdaj pa že več let spada pod francosko vojsko in se mora podrejati veljavnim zakonom in konvencijam. Če imaš težave z zakonom, te gladko zavrnejo."

Odločen je, da bo v legiji ostal za vedno, brez kančka dvoma. In če si bo želel kdaj ustvariti družino? "Seveda, zakaj pa ne? Kot sem dejal, legija je zame navadna služba. Čez dan delaš, zvečer si lahko doma. Veliko legionarjev ima družino v svoji domovini. V legijo pridejo za pet let, služijo denar in ga pošiljajo domov. Tisoč evrov tukaj ni veliko, pri njih doma pa je to ogromen denar. So tudi takšni, ki so v svoji državi pravi nepremičninski magnati."