Projekt eZdravje ne zanima samo evropskih revizorjev: bolj pomembno je, ali bo slovensko zdravstvo s tem projektom postalo učinkovitejše in prijaznejše do bolnikov in zdravnikov.
Projekt eZdravje se je te dni znova prebil na naslovnice, saj naj bi ga prihodnji teden v okviru svojih rednih dejavnosti proučili evropski revizorji. Ministrstvo za zdravje je pojasnilo, da gre za naključen izbor in redno delo evropskih revizorjev, ki zagotovo želijo vedeti več o projektu, za katerega bo evropska blagajna prispevala petino sredstev.
Za 17 podprojektov 13 let in 134 milijonov
Celovita učinkovita informatizacija zdravstva je na dnevnem redu ministrstva za zdravje približno toliko časa, kolikor je stara samostojna država Slovenija. Projekt eZdravje v svoji najnovejši obliki s 17 podprojekti v skupni vrednosti okoli 134 milijonov evrov zajema celovito prenovo informacijsko-komunikacijskega sistema v zdravstvenem varstvu v Sloveniji.
Do leta 2023 naj bi tako vzpostavili nacionalni zdravstveni informacijski sistem (eZIS), ki naj bi s svojimi sestavinami in funkcionalnostmi, kot so spletno naročanje ali usklajeni čakalni seznami, povečal učinkovitost slovenskega javnega zdravstva in optimiziral pripadajoče izvedbene procese.
Kje so v tej zgodbi bolniki?
Del strokovne javnosti se boji, da je glavni namen te prenove vzpostaviti učinkovitejši nadzor nad finančnimi tokovi, povezanimi z izvajanjem storitev javnega zdravstva, in da interesi in potrebe bolnikov kot odjemalcev storitev javnega zdravstvenega varstva na eni strani in medicinskega osebja kot izvajalcev teh storitev na drugi strani niso bili najpomembnejši. Slišati je očitke, da v razpravah pri nastajanju tega projekta niso sodelovali predstavniki bolnikov, predvsem zato, ker jih naj ne bi nihče niti povabil k sodelovanju.
Sedanja zdravstvena kartica ni izpolnila vseh obljub
Kot dokaz svojega razmišljanja o zanemarjenosti bolnikov in medicinskega osebja navajajo sedanji sistem elektronske kartice zdravstvenega zavarovanja: kartica, ki je obljubljala boljši pretok pomembnih informacij in s tem učinkovitejše zdravljenje v celoti, še danes vsebuje le podatke, ki so pomembni za plačnika storitev javnega zdravstva, ne pa tudi tistih za bolnika in medicinsko osebje.
Kartica tako spremlja status obveznega in dodatnega zdravstvenega zavarovanja ter pripadajočih prispevkov, finančne informacije o poteku zdravljenja, šele pozneje so ji kot edino medicinsko informacijo dodali možnost o shranjevanju izjave imetnika kartice o darovanju organov. Nobenih podatkov, denimo o občutljivosti na zdravila, alergijah, krvni skupini, pomembnih prejšnjih bolezenskih in travmatoloških stanjih, ki so še kako pomembna pri izbiri načina zdravljenja.
Delujoče in dobro izhodišče že imamo
Prav nadgradnja obstoječega sistema kartice zdravstvenega zavarovanja s povezavo bolnik-zdravnik bi lahko odpravila te pomisleke, meni Igor Ljubin, strokovni sodelavec računalniškega podjetja in v zadnjem dobrem desetletju dejaven sodelavec in ustvarjalec pri razvoju računalniških rešitev v javnem zdravstvu, kot so kartica zdravstvenega zavarovanja, komunikacijski sistem nujne medicinske pomoči in portal Ordinacija.net.
Ljubin je eden od članov neformalnega združenja petih strokovnjakov različnih strok, ki imajo prav tako izkušnje s projekti informatizacije slovenskega zdravstva in v javnih nastopih in na strokovnih dogodkih že nekaj časa opozarjajo na svoje poglede na informatizacijo zdravstva.
Podvajanje infrastrukture je nepotreben strošek
Ljubin je za SiOL opozoril tudi na težavo, da načrt projekta eZdravje popolnoma zanemarja obstoječo infrastrukturo in da bi nepremišljena postavitev novega sistema in izvajanje storitev zVEM pripeljali do podvajanja tehnološke infrastrukture v zdravstvenem sistemu, s tem pa povzročili nepotrebno porabo finančnih sredstev. "Ocenjujemo, da gre za 20−40 milijonov evrov, ki bi jih zagotovo lahko bolje porabili za razvoj računalniške podpore zdravljenju," opozarja Ljubin.
Kako visoko stopnjo varnosti zares potrebujemo?
Del odvečnih stroškov v projektu eZdravje naj bi nastal tudi pri ekonomsko nesmotrnih zahtevah po varnosti. "Pri ugotavljanju potreb po varnosti informacijskih sistemov v strokovnih krogih načelno obstaja težnja nepotrebnega višanja stroškov," opozarja Ljubin in svetuje, da je varnostne standarde informacijskega sistema vedno smiselno uskladiti s smernicami informacijske pooblaščenke ter izbrati ustrezno. "To pa seveda ne pomeni nujno najbolj varnostno napredne in posledično najdražje rešitve," dodaja Ljubin.
Ali so v ozadju skriti drugi interesi?
"Zakaj novo omrežje, če že imamo delujoči sistem kartice zdravstvenega zavarovanja, ki je to leto posodobljen in postavljen v produkcijo na nacionalni ravni," ga zanima. "Še bolj pomembno je vprašanje, ali je poudarek projektov informatizacije res znanje in zdravljenje ali pa se znova ukvarjamo le s tehnologijo?" se sprašuje peterica strokovnjakov.
Ta dilema je gotovo voda na mlin vsem tistim, ki so prepričani, da je ves projekt eZdravje pisan na kožo predvsem "prijateljskim" dobaviteljem računalniških in programskih rešitev, manj pa bolnikom in zdravstvu.
2
