Gospodarska gibanja: Umirjanje inflacije, težava primanjkljaj na tekočem računu

Tako v najnovejši številki Gospodarskih gibanj ugotavlja Ekonomski inštitut ljubljanske pravne fakultete (EIPF). Primanjkljaj bo "usodno vplival na gospodarstvo in življenjsko raven v prihodnjih letih" Če začasni podatki vsaj približno držijo, piše publikacija, bo primanjkljaj "usodno vplival na gospodarstvo in življenjsko raven v prihodnjih letih". Visoka rast investicij, predvsem v gradbeništvu, je financirana z zadolževanjem v tujini, to pa naj bi se odrazilo v tekočem računu, na kar so ekonomisti EIPF že opozarjali. Po ugotovitvah analitikov EIPF je bil aprilski primanjkljaj na tekočem računu manjši kot lani predvsem zaradi manjšega blagovnega primanjkljaja, podatki o majskem blagovnem primanjkljaju pa napovedujejo poslabšanje tekočega računa. Kumulativni primanjkljaj v prvih štirih mesecih mesecih letos je s 728,9 milijona evrov dvakrat večji kot lani, navaja publikacija.

Neto zunanji dolg Slovenije: 17 milijarde evrov, kar je približno 20 odstotkov BDP

Na kapitalskem in finančnem računu so najbolj očitne spremembe pri neposrednih naložbah: lanski neto odliv se je spremenil v neto priliv, ki v štirimesečnem obdobju letos znaša 149,7 milijona dolarjev. Naložbe v tuje vrednostne papirje so se v obdobju od januarja do aprila glede na enako obdobje lani pričakovano močno zmanjšale, pišejo Gospodarska gibanja.

Neto zunanji dolg Slovenije je konec marca po podatkih Banke Slovenije znašal 7,17 milijarde evrov, kar je približno 20 odstotkov BDP. Devizne rezerve so se po vstopu v evrsko območje samodejno znižale, konec aprila so znašale 688,8 milijona evrov.

Nafta junija še pospešila že sicer visoko inflacijo Po ugotovitvah analitikov EIPF je nafta junija še pospešila že sicer visoko inflacijo, čeprav so se cene hrane, obleke in obutve znižale; osnovna inflacija se je po njihovih ugotovitvah zvišala precej manj od merjene. "Rekordna rast inflacije v območju evra ni zmanjšala prehitevanja Slovenije, močno pa se je spremenila struktura prehitevanja," opozarja študija in dodaja, da bo glede na cenovna pričakovanja in gibanja svetovnih cen zniževanje inflacije dolgotrajno in počasno.

Javnofinančni prihodki so se junija zmanjšali za 2,7 odstotne točke

Javnofinančni prihodki so se junija v mesečni primerjavi zmanjšali za 2,7 odstotne točke, v primerjavi z junijem lani pa so bili bistveno višji; k tekočemu zmanjšanju in medletnim porastom so prispevali tako neposredni kot posredni davki, posebno trošarine, ki so se junija potrojile, še pišejo Gospodarska gibanja.

V prvem četrtletju je bila dinamika domačega in izvoznega povpraševanja skoraj enaka; domače povpraševanje so poganjale investicije (gradbeništvo); do junija podpisane pogodbe zagotavljajo visoko rast investicij (gradbenih del) do konca leta. Izvoz sicer stagnira, rast uvoza povečuje trgovinski primanjkljaj, ki je samo maja presegel 300 milijonov, v petih mesecih pa milijardo evrov, ugotavlja publikacija.

Izvozna naročila se zmanjšujejo Naročila v predelovalnih dejavnosti upadajo tako v celotni EU kot v Sloveniji; skupna naročila so bila junija v EU za 13, v Sloveniji pa za kar 23 odstotnih točk nižja kot pred letom. Izvozna naročila se zmanjšujejo, direktorji predelovalnih dejavnosti v naslednjih mesecih pričakujejo slabše povpraševanje, proizvodnjo in zaposlenost kot pred letom ter višjo rast cen.

"Pesimizem je že zajel EU"

"Pesimizem, ki še ni zajel slovenskega nemenjalnega sektorja, je že zajel nemenjalni sektor v EU, na kar kaže upad naročil v gradbeništvu ter poslabšanje pričakovanj v trgovini na drobno," navajajo Gospodarska gibanja in opozarjajo na slabšo gospodarsko klimo v svetu. Aprila in maja se je gospodarska aktivnost v dejavnostih izven industrije okrepila.

Rast zaposlenosti v aprilu je bila predvsem sezonska, trendna rast se je umirila. Število registriranih iskalcev zaposlitve je tudi maja letos upadalo in bilo s 6,5 odstotka precej nižje kot pred letom, navaja študija.

Negotovosti so po mnenju analitikov EIPF na področju gibanja plač. Povprečne plače se aprila skoraj niso spremenile, podatki o prispevkih pa kažejo na bistveno hitrejšo dinamiko. Dinamika urnih stroškov dela v industriji, ki se je v primerjavi z EU v letih 2006 in 2007 umirjala, se je v prvem četrtletju pospešila, v sektorju tržnih storitev pa je ostala nespremenjena. Tudi v šolstvu in zdravstvu se je dinamika stroškov dela umirila, v ožji državi se je pospešila.

Krediti se le počasi umirjajo, depoziti pa se povečujejo le pri prebivalstvu, pri katerem se je neto finančna pozicija aprila po več letih prvič opazno povečala.