Gensko spremenjena koruza MON810 po oceni Efse varna

Ugotovili so, da je ta koruza z vidika morebitnih učinkov na zdravje ljudi in živali enako varna kot običajna koruza. Šest držav članic EU prepovedalo uporabo te koruze Ta poteza bo verjetno znova na nasprotna brega postavila Evropsko komisijo, ki podpira uporabo te koruze, in posamezne države članice Evropske unije, ki temu nasprotujejo. Kot je znano, je doslej že šest držav članic EU prepovedalo gojenje omenjene gensko spremenjene koruze, ki jo proizvaja ameriški biotehnološki gigant Monsanto. To so Francija, Nemčija, Grčija, Luksemburg, Avstrija in Madžarska. V komisiji so sicer pojasnili, da bodo novo oceno proučili in nato podali priporočila članicam. Po evropski zakonodaji mora vsaka gensko spremenjena rastlina, ki je bila odobrena v EU, po preteku 10 let ponovno v postopek odobravanja. Odobritev za MON810 je bila izdana leta 1998.

"Stabilna genetska modifikacija"

Zaradi tega je Efsa izdala novo mnenje o Monsantovi koruzi. Odbor za gensko spremenjene organizme (GSO) pri Efsi je ocenil, da "molekularna karakterizacija inserta DNK" v omenjeni koruzi, ki ji daje posebno odpornost proti koruzni vešči, "ne sproža nobene skrbi glede varnosti in da je zagotovljenih dovolj dokazov za stabilnost genetske modifikacije".

Zadnja je prepoved uvedla Nemčija Prepoved gojenja sporne koruze, t.i. varnostni pridržek, je zadnja uvedla Nemčija, in sicer aprila letos. Mesec pred tem pa se države članice EU niso strinjale s predlogom Evropske komisije, da bi od Avstrije in Madžarske zahtevali, da dovolita gojenje gensko spremenjene koruze.

To ni razveselilo Washingtona, ki Evropo v okviru medsebojnih sporov, ki se širijo od biotehnologije do izpustov toplogrednih plinov, opozarja pred izkoriščanjem okoljskih vprašanj kot opravičila za protekcionizem.

Na mnenje Efse se je že odzvala mednarodna okoljevarstvena organizacija Greenpeace. V slednji pravijo, da Efsa ne upošteva znanstvenih dokazov o negativnih učinkih Monsantove gensko spremenjene koruze na okolje. Dodajajo, da bo komisijino "slepo zanašanje na pomanjkljiva mnenja Efse verjetno razjezilo države članice, ki so mnenja, da znanstveni pomisleki glede gensko spremenjene koruze niso resno upoštevani".

Kot so sporočili z Inštituta za trajnostni razvoj s sedežem v Ljubljani, je MON810 gensko spremenjena poljščina, ki izloča toksin, s katerim ubije žuželko, imenovano koruzna vešča. Vplivi tovrstnih gensko spremenjenih poljščin na okolje in zdravje niso pojasnjeni, zlasti ne vplivi na neciljne žuželke, pravijo in dodajajo, da je to edina gensko spremenjena koruza z dovoljenjem za komercialno gojenje v EU.

Obseg gojenja te koruze v EU se je zmanjšal Omenjeno koruzo gojijo na površini, ki predstavlja 0,06 odstotka kmetijskih zemljišč EU. Obseg gojenja te koruze v EU se je v letu 2009 zmanjšal za dva odstotka v primerjavi z letom 2008, in se bo letos zaradi nedavne prepovedi gojenja MON810 v Nemčiji še nadalje zmanjšal, še navajajo v inštitutu. Hkrati dodajajo, da se za takšno prepoved že več let zavzemajo tudi slovenske okoljske organizacije, a je ministrstvo za okolje pobude doslej vztrajno zavračalo, češ da Slovenija o tem nima lastnih študij.

Štiriletni raziskovalni projekt, ki ga je financirala Evropska komisija, gre za t.i. poročilo Co-Extra, je sicer pred kratkim pokazal, da bi bilo potrebno gensko spremenjene in običajne kulture gojiti na ločenih območjih, da bi se pomirilo okoljevarstvene skrbi glede soobstoja kmetovanja z gensko spremenjenimi rastlinami z ostalimi oblikami kmetovanja v Evropi. Ob upoštevanju tega, da so polja v Evropi razmeroma majhna in da lahko vetrovi daleč raznašajo pelod z gensko spremenjenih rastlin, bi bil soobstoj po oceni poročila mogoč le z gojenjem v posebnih namenskih območjih.