Čakalne dobe nekaterih zdravstvenih storitev tudi po tri leta in več

Ministrstvo za zdravje je maja letos ob predstavitvi pravilnika o najdaljših dopustnih čakalnih dobah napovedalo vzpostavitev enotnega centralnega registra čakalnih dob, s katerim naj bi na tem področju zagotovili preglednost. Takrat so se tudi zavezali, da bo ta na voljo uporabnikom že konec septembra. Zanj so zadolžili inštitut za varovanje zdravja, ki naj bi potem zbrane podatke objavil na svoji spletni strani. Danes smo poskušali ugotoviti, koliko bi čakali na nekaj po naši mnenju najpogostejših zdravstvenih storitev, a odgovorov nismo dobili. Kljub temu da je pravilnik že v veljavi, napovedani register namreč še ne deluje. Ministrstvo pojasnjuje, da so prejeli "veliko pripomb" in so zato pravilnik začeli uporabljati šele 3. septembra. Izvajalcem so tako postavili nov datum za oddajo podatkov – 1. januar 2010, mesec za tem bo register na voljo uporabnikom.

Do takrat pa se boste morali znajti sami. Da bi si tudi sami priskrbeli najnovejše podatke, so na ministrstvu 1. oktobra pri izvajalcih zdravstvenih storitev izvedli anketo. Po njihovih podatkih in tistih, ki smo jih na spletnih straneh zdravstvenih izvajalcev izbrskali sami, boste na primer na mamografijo najmanj čakali, če se boste naročili pri Zdravilišču Rogaška zdravstvo, d. o. o., in pri GPD, d. o. o., v Velenju, na operacijo kile pa v Kirurškem centru Toš v Ptuju in Splošni bolnišnici Brežice, kjer čakalne dobe sploh ni. Po podatkih ministrstva naj bi najdlje čakali tisti, ki čakate na endoprotezo kolena in gležnja, saj je najkrajša čakalna doba pet mesecev, to je pri izvajalcu Artros, d. o. o., iz Ljubljane. Na isti poseg bi v Splošni bolnišnici Jesenice čakali več kot dve leti. Na operacijo krčnih žil bi vas v Splošni bolnišnici Brežice sprejeli takoj, v ambulanti Avelana, d. o. o., iz Otočca pa bi nanjo čakali še slabi dve leti. Na magnetno resonanco skeleta boste v Kliničnem centru Ljubljana čakali dve leti, v Splošni bolnišnici Celje pa dobrega pol leta. Najbolj se boste načakali v psihiatrični ambulanti v Zdravstvenem domu Krško. Čakalna doba pri njih je namreč celo več kot tri leta.

Razlike so torej ogromne. Zato je v novem pravilniku tudi novost, ki zdravstvenemu izvajalcu nalaga, da je ob preseženi dopustni čakalni dobi bolniku dolžan priskrbeti alternativo. Končna odločitev bo tako še vedno bolnikova. A ta bo očitno, če registra še vedno ne bo, veliko težja.