Bo leto 2010 leto dokončne streznitve Slovenije?

Predsednik vlade Borut Pahor je pretekli mesec – po letu dni vladanja koalicijskega četverčka – zelo optimistično napovedal, da so doseženi rezultati v kriznem obdobju dobri in zato prava popotnica, ki bo Slovenijo popeljala iz krize konkurenčnejšo. Lepe, kar preveč spodbudne besede premierja, ki z optimizmom gleda na prihajajoče leto. Še dobro, da prvi minister optimistično zre v prihodnost. Precej drugače kot razmere v gospodarstvu, kjer podjetja skoraj dnevno pretresajo odpuščanja delavcev in padanje naročil, ocenjujejo sami gospodarstveniki – mnogi menijo, da so dosedanji ukrepi Pahorjeve ekipe neučinkoviti. Letošnje leto naj bi bilo leto zamujenih priložnosti V opozicijskih krogih – podobno kot številni menedžerji – letošnje leto ocenjujejo kot leto zamujenih priložnosti. Neredki pa poudarjajo, da se je Pahorjeva vlada v prvem, sicer kriznem letu svoje vladavine, največ ukvarjala sama s sabo, manj pa s ključnimi gospodarskimi težavami.

Gospodarske razmere so še vedno izjemno resne V Gospodarski zbornici Slovenije kljub optimizmu vladnih mož opozarjajo, da so gospodarske razmere v državi še vedno izjemno resne. Slovensko gospodarstvo se namreč sooča z rastočo nelikvidnostjo, ki postaja vse večja težava, pomanjkanjem naročil in zmanjšanjem naložbene dejavnosti. Veliko oziroma preveč je administrativnih ovir in zapletenih pogojev poslovanja, meni direktor Gospodarske zbornice Samo Hribar Milič. Vlada se mora prvenstveno ukvarjati z izjemno težavnim gospodarskim položajem!

Tufek: Nelikvidnost je vse večja težava Precej kritično ocenjujejo prvo leto Pahorjeve vlade gospodarstveniki. Prvi mož slovenskega letalskega prevoznika Adrie Airways Tadej Tufek poudarja, da je vlada kljub sprejemu številnih ukrepov naredila odločno premalo, zato napoveduje zelo, zelo težko leto 2010. "Kriza je že dodobra pokazala "zobe", ugotavljamo v Adrii. To dokazuje že sama struktura potnikov: vse manj ljudi potuje v poslovnem razredu, več v ekonomskem, vse manj pa je tudi potnikov. Kar za petino manj kot preteklo leto potujejo uslužbenci državne uprave. Naši partnerji nam plačujejo v poznejših rokih, nelikvidnost je vse večja težava," trdi Tadej Tufek. "Mnoga podjetja so letos izkoristila notranje rezerve, zato krize še niso toliko občutila, vendar kreditni krč ne popušča, jamstvena shema pa tudi še ni dala pravih rezultatov. Večina evropskih držav je letos povečala naložbe, več se gradi, več dela imajo izvajalci, več se troši, države so dale velike spodbude – Nemčija, Francija (avtomobilska industrija), posredno pa se to občuti tudi v Sloveniji, ki je izrazito izvozno usmerjena. Vsaj delno bi tudi Slovenija morala iti po tej poti."

Duhovnik: Leti 2010 in 2011 bosta namenjeni zlasti vzdrževanju in obnovi Mateja Duhovnik, prva dama uprave državne avtocestne družbe Dars meni, da gospodarske krize še ni konec. "Prihodnje leto bo brez dvoma zelo težko in bojim se, da bomo zadovoljni, če bo leto 2011 malce boljše. V "avtocestogradnji" je slika skorajda kristalno jasna: leti 2010 in 2011 bosta večinoma namenjeni vzdrževanju in obnovi, v teh letih "novogradenj" praktično ne bo! Omenjeni leti bosta bistveno manj intenzivni, kar tudi pomeni, da ne bosta dali gospodarskega zagona gradbeništvu, torej tudi ne gospodarski rasti!"

Meh: V Sloveniji se recesija umirja, to pa še ne pomeni konca krize Predsednik uprave Holdinga Slovenske elektrarne Borut Meh opozarja, da se v Sloveniji recesija umirja, to pa še ne pomeni konca krize. "Vanjo smo vstopili nepripravljeni, z neprimerno gospodarsko strukturo, in žal prepozno "priznali" njeno globino in resnost. Verjeli smo, da že živimo v državi blagostanja, nefleksibilen trg dela ni motil nikogar, prav tako niti nizka mobilnost delovne sile. Zato je "udarec" krize toliko bolj boleč. Ukrepanje vlade je v veliko primerih povzročilo, da je bilo bolje biti brez dela, kot korektno opravljati delo za minimalno plačo. Bolje bi bilo, da bi država z aktivnimi ukrepi poseganja v infrastrukturne projekte spodbudila rast in ponovno zaposlovanje."

Pri premagovanju likvidnostnega krča država ni dala vzgleda "Za premagovanje likvidnostnega krča država in njene institucije niso dale zgleda za izboljšanje plačilne discipline, prej obratno. Pri jamstveni shemi so se vsi vpleteni obnašali preveč podjetniško in zato kreditni krč ni popustil. V letu 2010 od vlade pričakujem, da bo s finančnimi in drugimi spodbudami zagotovila večja sredstva za razvojne inovativne programe, da bo zmanjšala obdavčitev dela in to omogočila prek prihrankov pri javni porabi, da bo usmerjala sredstva proračuna prvenstveno v izgradnjo infrastrukturnih objektov in oblikovanje fonda najemniških stanovanj, začela postopek vzpostavljanja fleksibilnega trga dela, kakor tudi sprejela vse že napovedane sistemske reforme (pokojninska …)."

Brankovič: V prvi polovici leta se bodo zbudili še nepoboljšljivi zaspanci Generalni direktor Slovenskih železnic Goran Brankovič meni, da nekateri lanskih opozoril o začetku globoke gospodarske krize niso vzeli resno! "Leto "streznitve" je prišlo že v drugem polletju tega leta, dokončno pa se bodo v prvi polovici prihodnjega leta "zbudili" še nepoboljšljivi zaspanci. Mislim pa, da je veliki večini jasno, da je Slovenija v globoki krizi. Vladni krizni ukrepi se ne zgodijo čez noč, ali drugače, tudi posledice ukrepov imajo fazni zamik. To pomeni, da če govorimo o počasnemu izboljšanju razmer, o začetkih okrevanja, pa ljudje še zelo čutijo posledice krize. Vse skupaj vodi v negotovost."

Vse večja težava je likvidnost in "rigiden" trg dela "Vlada ima težave z "implementacijo" ukrepov, zato težave ostajajo – vse večja težava je likvidnost, pa "rigiden" trg dela. Če pogledamo kreditni krč: danes govorimo, da denar je, banke pa ga ne posojajo. Ta "konservativnost", previdnost bank, če hočete, je seveda razumljiva. Nikoli več ali zelo dolgo ne bo tako, kot je bilo leta 2007, ko so banke skoraj zastonj ponujale posojila. Danes pa je realnost sprememba bonitet podjetij, tveganja se povečujejo, skratka ni jasno, kaj bo naprej, zato je konservativna posojilna dejavnost pač razumljiva. Na tem področju bi morali pristojni najti rešitev!"

Rijavec: Prihodnje leto se bo začel val odpuščanj Predsednica uprave Ljubljanskih mlekarn Cvetana Rijavec poudarja, da sedanji gospodarski trenutek ni dober. "Prihodnje leto bo precej hujše kot letošnje, predvsem zato, ker se bo začel val odpuščanj, ne glede na sindikalne zahteve, ki so ta trenutek pretirane. Številna podjetja imajo velike težave tudi z likvidnostjo – mi jih na srečo letos nismo imeli – in bodo propadla. Slovenija je namreč majhen trg, velik evropski trg pa je zelo razvit in bistveno bolj zaprt kot slovenski, kriza pa je to zgolj še zaostrila. Skratka, slovenska podjetja imajo žal mnogokrat zaprta vrata. Država oziroma vlada bi morala protikrizne ukrepe sprejeti hitreje, ukrepi pa bi po moje morali biti bolj razvojno naravnani. Čeprav ko zdaj ocenjujem vladne ukrepe, ti niso niti razvojno niti socialno usmerjeni. Nič ne morem reči v zagovor dosedanjih vladnih ukrepov! Mislim, da je vlada, ko je nastopila in vstopila v krizo, tudi zamudila priložnost za lastno reorganizacijo, ki bi bila dober signal okolju, da s protikriznimi ukrepi mislijo resno."

Mencinger: Pri krizi je največja težava zaposlovanje Tudi v krogu gospodarstvenikov poudarjajo, da bo prihodnje leto težko, zdajšnje razmere pa nikakor niso spodbudne. Dr. Jože Mencinger z Ekonomskega inštituta ljubljanske pravne fakultete priznava, da je nemogoče "resno" napovedati, kaj bo prineslo prihodnje leto. "Pri krizi je največja težava zaposlovanje oziroma rastoča brezposelnost, in to ne glede na to, ali se bo gospodarska rast res začela. Brezposelnost bo dolgo ostala visoka, že zaradi načina, kako vlada rešuje krizo. Zdaj se je pokazalo, da je "kenezjanstvo" spet prišlo do izraza kot edini način, kako krizo rešiti – povečanje povpraševanja." Za učinkovit vladni ukrep Mencinger ocenjuje ukrep jamstva bančnih vlog, ki je preprečil, da bi ljudje množično dvigovali denar z bank, manj uspešen pa je bil ukrep, kjer je država jamčila za posojanje denarja v tujini, vendar tudi temu ni kaj dodati. Zelo neuspešen pa je bil ukrep dajanja posojil gospodarstvu, kjer naj bi jamčila država, to pa zato, ker se je sočasno začela protitajkunska demagogija.

Mrak: Kriza je nastopila z zamikom in bo tako tudi odšla Dr. Mojmir Mrak z ljubljanske ekonomske fakultete pravi, da je kriza v Sloveniji nastopila z zamikom in tako bo tudi odšla, rast pa bo kasnejša. "Ko pride do nekega okrevanja, do obnavljanja gospodarske rasti, se običajno z zamikom povečuje brezposelnost. Izrazito težko leto nas čaka, ko bo treba tudi jasno opredeliti, kako srednjeročno vidimo izhod iz krize. Slovenija je zelo, zelo vezana na omejen krog držav in ne verjamem, da je to mogoče spremeniti čez noč. Verjetno bi bila koristna neka "diverzifikacija" ekonomskih odnosov s tujino. To ne pomeni naše preusmeritve drugam, ampak zmanjšanje odvisnosti od dveh, treh ključnih trgov."

Ključna težava Slovenije je implementacija ukrepov ekonomske politike "Pri vladnih ukrepih bi si osebno želel, da bi bilo več tistih, ki so usmerjeni v povečevanje produktivnosti, pa manj tistih, ki so namenjeni sociali. Zavedam se težav, po konceptu bi težko rekel, da so vladni ukrepi slabi. Ključna težava Slovenije je torej implementacija ukrepov ekonomske politike. Tu pa je plejada težav: denimo jamstvene sheme, ki nekatere še vedno ne delujejo, zato se postavlja vprašanje, ali so sploh še smiselne. Konceptualno pa so dobro zastavljene. Nemogoče pa je, da potrebuješ pol leta, da zaživijo. To je resna težava, ta opravilna sposobnost vlade. V Sloveniji se v času krize preveč ukvarjamo sami s seboj namesto z reševanjem krize."

Polanec: Najslabši vladni ukrep oz. "neukrep" je nesprejetje pokojninske reforme "Mladoekonomist" z ljubljanske ekonomske fakultete dr. Sašo Polanec o trenutnih gospodarskih razmerah pri nas meni, da se gospodarska aktivnost v Sloveniji malce popravlja. "Se pa strinjam z oceno, da ne moremo za prihodnje leto napovedovati visoke gospodarske rasti, tri, štiri ali celo več odstotkov, menim, da bo prej med enim ali dvema odstotkoma. Mogoče bo to res blag porast, kajti letos je bil velik padec gospodarske rasti. Pričakujemo pa lahko tudi povečanje števila brezposelnih, mnoga podjetja so špekulativno "kalkulirala" z zaposlenimi, vendar v prihodnjem letu zdajšnjih številk o zaposlenih ne bodo mogla ohranjati. Tudi vlada je z napačnimi ukrepi skušala zadržati odliv zaposlenih med brezposelne, ampak na žalost to pomeni, da so se podjetja v vmesnem času zgolj zadolževala in akumulirala. Najslabši vladni ukrep oziroma "neukrep" je nesprejetje pokojninske reforme. To je zelo nevarno, vlada ne ve, s čem se igra."

Do leta 2011 bo javni dolg narasel na skoraj 40 odstotkov BDP-ja "Z javnofinančnega vidika bo vlada pustila razdejanje do leta 2011, javni dolg bo narasel na skoraj 40 odstotkov BDP-ja, podvojil se bo absolutni dolg in istočasno bomo začeli upokojevati tako imenovane "babyboomerje". V prihodnjih letih se jih bo veliko upokojilo. In to pomeni nov pritisk na pokojninsko blagajno."

Skratka, v krogu gospodarstvenikov niso prepričani, da so letošnji gospodarski rezultati dobri, kot v luči krize zagotavlja prvi minister Borut Pahor. Bolj kot letošnji rezultati pa jih skrbi prihodnje leto in nič kaj rožnate napovedi o valu odpuščanj in rastoči socialni bombi v Sloveniji.