Ponedeljek, 25. 1. 2021, 11.12
3 leta, 10 mesecev
Bernd Rosemeyer in Elly Beinhorn
Slavni zakonski par, ki je doživel bridko usodo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0
2
Bernd Rosemeyer leta 1937 med potjo do zmage v Donington Parku v Veliki Britaniji.
Leta 1937 sta bila eden najbolj slavnih zakonskih parov v Nemčiji. On neustrašni avtomobilski dirkač, ona avanturistična pilotka. Bernd Rosemeyer je za Auto Union zmagoval na najpomembnejših dirkah, postal orodje nacistične propagande in se pred 83 leti južno od Frankfurta smrtno ponesrečil ob poizkusu novega hitrostnega rekorda. Njegova žena Elly Beinhorn je obletela skoraj cel svet in za razliko od moža, dočakala starost 100 let.
Današnji dan pred 83 leti. 28. januar leta 1938, nemška avtocesta med Frankfurtom in Darmstadtom. Rosemeyer je na vrhuncu svoje kariere in slave v takrat že nacistični Nemčiji poskušal doseči še en velik avtomobilski mejnik. Tistega usodnega dne se je usedel v dirkalnik Auto Uniona in se odpravil popravit hitrostni rekord v tem avtomobilskem razredu, ki ga je dopoldne postavil njegov veliki tekmec Rudolf Caracciola (Mercedes-Benz).
Spomenik na tragedijo, ki se je južno od Frankfurta pripetila 28. januarja leta 1938.
Voziti hitreje kot 432 km/h: dan, ki se je sprevrgel v tragedijo
Caracciola je na javni cesti vozil s hitrostjo osupljivih 432 kilometrov na uro, Rosemeyer pa je nameraval voziti še hitreje. Odpeljal je dva poizkusa in se nato na cesto podal še tretjič. Pri veliki hitrosti je njegov avtomobil − domnevno zaradi sunka vetra, ki se je že dopoldne opazno krepil − nenadoma zavil močno levo. Zapeljal je na brežino, od tam nazaj na avtocesto, za hip ga je dvignilo v zrak, nato pa je močno priletel v most. Komaj 28-letnega Rosemeyerja je že pred tem vrglo iz avtomobila. Leta 1938 preživeti nesreče pri tako veliki hitrosti domala ni bilo mogoče.
Na tem mestu ob avtocesti A5 je južno od Frankfurta še danes postavljen spomenik na tragično nesrečo Rosemeyerja, enega prvih nemških zvezdniških avtomobilskih dirkačev.
Rosemeyer je bil eden redkih, ki je obvladal zmogljiv dirkalnik Auto Uniona.
Eden redkih, ki je obvladal 520-"konjski" dirkalnik Auto Uniona
Rosemeyerjev oče je imel mehanično delavnico za avtomobile in motocikle, kjer je Bernd tudi delal. Začel je dirkati z motocikli, kljub neizkušenosti z avtomobili pa ga je v dirkalno moštvo sprejel takrat močni Auto Union. Rosemeyer je nemudoma zablestel, saj je kot eden redkih lahko obvladal 520-"konjsko" Srebrno puščico s sredinsko postavljenim motorjem in pogonom na zadnji par koles. Bil je tudi zelo sposoben mehanik, zato je lahko po vsaki vožnji dal koristne napotke Ferdinandu Porscheju in inženirju za nadaljnji razvoj avtomobila.
Auto Unionov dirkalnik so izdelali v različicah A, B in C - v slednji je imel že 520 “konjev”. To je bil šestlitrski motor V16, postavljen za voznikovim hrbtom. Z eno odmično gredjo so upravljali vseh 32 ventilov.
Med leti 1933 in 1939 je Auto Union za športni program namenil 13,2 milijona takratnih nemških mark. S strani države so dobili 2,7 milijona mark pomoči, kar je predstavljalo približno 20 odstotkov celotnega proračuna. Auto Union je nastopil na 61 dirkah in jih zmagal 24.
Poroka Rosemeyerja in Beinhornova slabo leto po njunem prvem srečanju na Veliki nagradi Češkoslovaške v Brnu.
Ko je zmagal na Češkem, mu je čestitala mlada Elly Beinhorn - slabo leto pozneje sta se poročila
Rosemeyer bi skoraj zmagal že na svoji drugi Veliki nagradi, ko je na zloglasnem Nurburgringu zmago izpustil šele zaradi napake pri prestavljanju v zadnjem krogu. Pozneje je na tej stezi zmagal še trikrat, že leta 1935 pa je v češkoslovaškem Brnu dobil svojo prvo Veliko nagrado. Na zmagovalnem odru te dirke je spoznal tudi navdušeno letalko, svojo poznejšo ženo, Elly Beinhorn.
V letih 1936 in 1937 je zmagal še na mnogih dirkah. Bil je prvi voznik Auto Uniona v prestižnem dvoboju z Mercedes-Benzom − oboji so se potegovali tudi za denarna sredstva za avtomobilski razvoj, ki bi jih dobili od takrat že vladajoče nemške nacistične stranke. Leta 1937 je zmagal na štirih od dvanajstih izpeljanih Velikih nagradah. Skupaj z naslovom evropskega prvaka (1936) je stal ob boku Caracciole in Tazia Nuvolarija vodilni avtomobilski dirkač tridesetih let prejšnjega stoletja.
Bila sta eden najbolj zvezdniških parov Nemčije v poznih tridesetih letih prejšnjega stoletja.
Bila je druga ženska, ki je samostojno poletela iz Evrope v Avstralijo.
Obletela je cel svet: do zahodne Afrike, iz Evrope tudi vse do Avstralije
Z Beinhornovo sta se poročila 13. julija leta 1936, slabo leto po prvem srečanju na češkoslovaški Veliki nagradi v Brnu. Navdušena letalka se je z majhno zapuščino že pri 21 letih odselila od staršev in se preselila v Berlin. Kmalu se je naučila leteti in opravila prve samostojne lete z letalom klemm KL-20. Privlačili so jo predvsem poleti na dolge razdalje. Tako se je leta 1931 odletela vse do takratne portugalske Gvineje (danes Gvineja Bissau) na zahodnoafriški obali. Ob vrnitvi je morala zasilno pristati sredi Sahare, kjer ji je pomagalo nomadsko pleme Tuaregov. S pomočjo kamel je potovala do Timbuktuja in se pozneje vrnila do letala po preostale sestavne dele. Iz Sahare so jo naposled rešili Francozi. Aprila leta 1931 se je z letalom vrnila v Berlin.
Kmalu se je odpravila na novo avanturo. Spet je naletela na tehnične težave in morala pristati blizu Bushira (danes Iran). S pomočjo dveh drugih letalcev je popravila letalo in nadaljevala let mimo Mount Everesta, Balija in Avstralije. Postala je šele druga ženska, ki je samostojno letela iz Evrope v Avstralijo. Tam je razstavila letalo, ki so ji ga peljali na Novo Zelandijo in nato do Paname, kjer so ga ponovno sestavili in Beinhornova je z njim preletela še zahodno obalo Južne Amerike.
Bernd Rosemeyer, Elly Beinhorn in Ferdinand Porsche.
Bil je eden vodilnih avtomobilskih dirkačev tridesetih let prejšnjega stoletja, ki je umrl ob lovu za hitrostnim rekordom velikega tekmeca Rudolfa Caracciole.
Rosemeyer se je "moral" včlaniti v SS, njegov pogreb so na ogorčenje žene "ugrabili" tudi nacisti
Neustrašni avtomobilski dirkač in avanturistična letalka. Rosemeyer in Beinhornova sta bila sanjski, takrat zares zvezdniški zakonski par. Za svoje propagandne namene ju je izkoristila tudi nacistična stranka. Rosemeyer se je moral po ukazu Heinricha Himmlerja včlaniti v SS. Novembra leta 1937 se jima je rodil sin Bernd ml., že dva meseca pozneje pa je južno od Frankfurta prišlo do tragične nesreče. Rosemeyer je bil pravi narodni junak in zato je takrat žaloval dobršen del Nemčije.
Njegova žena je oblasti prosila za preprost in zaseben pogreb, česar pa niso upoštevali. Ob grobu je imelo govor več nacistov, ki so imeli Rosemeyerja za "svojega". Po nekaterih pričevanjih je zato Beinhornova celo protestno odkorakala stran od groba.
Pilotka vse do 79. leta starosti, legendarna letalka dočakala celo sto let
Rosemeyer se je smrtno ponesrečil leto in pol pred izbruhom druge svetovne vojne, po kateri se je v Nemčiji močno spremenila tudi avtomobilska industrija. Beinhornova se je sredi vojne vnovič poročila, po vojni pa je v Nemčiji lahko uporabljala le jadralna letala. Zato se kmalu preselila v Švico, kjer je nadaljevala svojo strast z motornimi letali. Pilotsko licenco je predala šele leta 1979, ko je bila stara 72 let.
Zadnja leta je preživela v mestecu Ottobrunn blizu Munchna, kjer je kot ortoped delal tudi njen sin Bernd Rosemeyer. Elly Beinhorn je umrla 28. novembra 2007, stara 100 let.
2