Bili smo na policijski strani radarja: Dan, ko so Slovenci vozili počasi in previdno (video)

Tisti dan, ko vozniki še posebej spoštujejo cestnoprometne predpise

Danes je spet tisti dan, ko smo začeli slovenski vozniki že navsezgodaj oprezati za policijskimi patruljami. Večina nas je včeraj zasledila več kot 600 objavljenih lokacij policijskih patrulj in danes so vozniki na cestah pričakovano pazili. Promet je bil sicer videti vsakdanje: po avtocesti je večina še vedno vozila po levem prometnem pasu in le v naseljih, kjer so znana postajališča policistov, je bilo zaznati več previdnosti. Čeprav bo končna statistika akcije zagotovo spet pokazala tudi hitrostne rekorderje, je večina danes spoštovala omejitve in cestnoprometne predpise.

Policisti preverjali tudi obvezno opremo

"Danes hitrost nadziramo nekoliko bolj umirjeno," nas je zjutraj pozdravil policist v Logatcu ter s tem posredno omenil še vedno aktualno stavko zaposlenih na policiji in notranjem ministrstvu, kjer še niso dosegli dogovora s slovensko vlado. Policisti so sicer danes nadzorovali promet, a ponekod so več pozornosti namenili drugim poudarkom.

"Raje preverjamo, ali vozniki vedo, kje v avtomobilu imajo varnostni trikotnik, odsevni jopič in prvo pomoč. To je treba imeti ves čas pri roki, saj v sili ni časa za iskanje," je nadaljeval policist. Zaradi znane lokacije, preglednosti in tudi s policijskim znakom označenega mesta merjenja z vidika hitrosti večjega dela dopoldne ni imel.

Večina voznikov je danes pazila na policiste in vozila po omejitvah. Kako bo jutri?

Marsikdo se je prisotnosti policistov tudi ustrašil

Povečana prisotnost policistov je na marsikaterega udeleženca prometa vplivala negativno. Opazili smo več voznikov, ki so v vidnem polju policista postali zelo neodločni in si niso upali zapeljati na cesto. Sledilo je hupanje tistih za njimi. Le nekaj deset metrov za policijsko patruljo je neki voznik, morda še pod vplivom vožnje mimo policistov, pozabil ustaviti trem pešcem pred označenim prehodom.

Jutri bo na slovenskih cestah seveda nov dan in prav prihodnji tedni in meseci bodo za slovensko prometno varnost zelo pomembni. Kako torej zaustaviti letos črno statistiko, saj so pred nami prometno najbolj obremenjeni meseci? Poleti se bo stalnemu tranzitnemu prometu na avtocestah pridružilo še na tisoče turistov. Takrat bo padla sodba o stanju prometne varnosti v Sloveniji in morda bosta današnji policijski maraton in z njim povezano zgledno obnašanje voznikov le še bled spomin.

Bi potrebovali policijski maraton vsak mesec?

"To je res enkraten dogodek, toda dejstvo je, da hitrost na cestah ubija. Take dogodke na eni strani pozdravljam, želel pa bi si jih še več. Policija naj mesečno vsaj enkrat ali dvakrat izvede tako poostren nadzor in učinki bodo najbrž že precej večji. Tako pa bodo vsi en dan vozili izredno previdno in počasi, že jutri pa bodo na to pozabili. Zavedanje, da je hitrost lahko nevarna, ni stvar enega dneva, temveč dolgoročnega procesa," pravi Brane Küzmič, pred 30 leti dirkač, za katerega je na uradnih tekmovanjih štela le hitrost, zdaj pa že dolga leta inštruktor varne vožnje.

Inštruktor Brane Küzmič: Poostrene policijske nadzore bi potrebovali vsak mesec, ne le enkrat na leto. (foto: Gregor Pavšič)

Eden najbolj prepoznavnih obrazov slovenskega avtomobilizma je izpostavil eno izmed težav prometne varnosti v Sloveniji, torej kadrovsko podhranjen nadzor slovenskih cest. Strokovnjaki za promet so že večkrat poudarili, da bi na primer že zgolj prisotnost policijskih vozil na avtocestah tam v najbolj kritičnih mesecih lahko znatno umirila promet.

Odgovorni stavijo na preventivo, rešena pa ni niti še policijska stavka

Medtem ko je lani slovenska policija ob maratonu nadzora hitrosti policiste poslala na "več kot 700 lokacij", so letos govorili le še o več kot "600 lokacijah". V pogonu je bilo očitno manj policistov. Med slovensko državo in policijskimi sindikati se že mesece vlečejo pogajanja, in čeprav na slovenski policiji trdijo, da tudi v primeru nadzora prometa izvajajo vse nujne in potrebne aktivnosti, je Agencija za varnost prometa (AVP) prejšnji teden kot enega izmed razlogov za letošnjo za zdaj črnogledo varnostno statistiko že izpostavila policijsko stavko.

"Vsi pozivi širše slovenske javnosti, AVP in preostalih institucij morajo biti naslovljeni izključno na tiste, ki ne izpolnijo dogovorjenih obveznosti iz preteklih sporazumov, zaradi česar stavka zaposlenih v policiji in na ministrstvu za notranje zadeve sploh poteka. To je izključno slovenska vlada, ki s svojo nepripravljenostjo na kompromis takšne razmere zavestno dopušča," poudarjata vodji obeh policijskih sindikatov.

Letos je na slovenskih cestah umrlo že 40 ljudi. (foto: Bor Slana)

Število žrtev na cestah je letos naraslo že za 42 odstotkov

Na slovenskih cestah je letos namreč umrlo že 40 ljudi, lani v enakem obdobju 28. Število žrtev se je torej povečalo za kar 42 odstotkov. Prometno najbolj obremenjeni meseci so tik pred vrati, saj se bo na ceste tranzitnemu prometu čez Slovenijo – za to prave rešitve ni na vidiku – pridružila množica turistov.

Kot je v intervjuju za Siol.net poudaril Igor Velov, direktor AVP, bo konec julija padla sodba o analizi lanskega najbolj črnega meseca z vidika prometne varnosti. Če se bo negativna statistika ponovila, bodo vsi partnerji iz nacionalnega programa prometne varnosti morali izkazovati svojo odgovornost.

Prometno najbolj obremenjeni meseci na slovenskih cestah šele prihajajo.

Kaj vse se skriva v pojmu "neprilagojena hitrost"?

Pravi izziv za odgovorne bo v prometu najti najbolj izstopajoče posameznike, ki z rekordnimi hitrostmi tudi polnijo naslovnice medijev. Pred dnevi smo poročali, da so lani samodejne merilne postaje ujele več hitrostnih "rekorderjev".

Pojem neprilagojena hitrost je v slovenskem prometu prav tako zelo relativen. Spomnimo se samo lanske nesreče na primorski avtocesti, v kateri je umrla romunska štiričlanska družina, nekaj dni pozneje pa so mrtvega našli še povzročitelja nesreče. Ta je s tovornjakom zaradi "neprilagojene hitrosti" trčil v romunski avtomobil, ki je nepremično stal na prometnem pasu za počasna vozila.

Kaj pa obvladovanje hitrosti in poznavanje lastnega avtomobila?

Neprilagojena hitrost je na drugi strani nepogrešljivo povezana tudi z obvladovanjem hitrosti in avtomobila v kritičnih situacijah. Vozni park se v Sloveniji že dolgo stara, tudi novi avtomobili imajo večinoma varnostno-asistenčne sisteme le na seznamu doplačil. Kot pravi Küzmič, se voznik z avtomobilom lahko bolje spozna šele na poligonu varne vožnje.

"Na cestah je veliko modernih avtomobilov z naprednimi varnostnimi sistemi, a večina voznikov jih preslabo pozna in jih ne zna uporabljati. Izpostavil bi vlogo tečajev na varnih poligonih, kjer voznik na lastni koži spozna, kaj njegov avtomobil naredi v primeru skrajnih okoliščin. To še posebej velja za starejše voznike, ki vozijo današnje nove avtomobile," meni slovenski inštruktor.