Nedelja, 28. 1. 2018, 4.00
7 let, 3 mesece
29. januar 1938: dan izjemnega hitrostnega rekorda
Leta 1938 kar 432 km/h: 80 let od izjemnega rekorda
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,28
3
Na današnji dan pred 80 leti je Rudolf Caracciola na avtocesti med Frankfurtom in Darmstadtom postavil osupljiv hitrostni rekord 432 kilometrov na uro. Ta rekord na javnih cestah je veljal vse do lanske jeseni.
Mercedesov dirkalnik je poganjal 5,6-litrski motor V12 z močjo 542 kilovatov (726 "konjev").
Leta 1938 je eden od takratnih najboljših dirkačev Rudolf Caracciola z izboljšanim mercedesom W125, ki ga je poganjal 5,6-litrski motor V12, dosegel enega od največjih avtomobilskih mejnikov. Na "letečem" kilometru nemškega tri leta starega "Autobahna" od Frankfurta proti južnemu Darmstadtu je dosegel izjemno povprečno hitrost 432,7 kilometra na uro.
Rekordni dan tudi v znamenju tragedije
Izjemen dosežek bi bil takrat še bolj odmeven, če se ne bi isti dan pri poskusu izboljšanja rekorda smrtno ponesrečil zvezdnik konkurenčne znamke Auto Union Bernd Rosemeyer. Pri visoki hitrosti je njegov avto zajel sunek vetra in ga potisnil s ceste. Toda Caracciolov rekord je ostal navdih inženirjem v prihodnjih desetletjih.
Caracciola je bil eden od najboljših dirkačev v času pred drugo svetovno vojno.
Kako so pri Mercedesu z razvojem prehiteli Auto Union
Mercedes-Benz je leta 1937 osvojil evropsko prvenstvo in nato so si želeli še novega svetovnega hitrostnega rekorda. Toda takratni dirkalnik W125 ni bil kos konkurenci iz Auto Uniona, zato so se umaknili in do naslednjega leta razvili precej hitrejšo evolucijo istega avtomobila. Osem mesecev pozneje so se spet postavili na raven odsek avtoceste in 28. januarja 1938 je Caracciola postavil omenjeni rekord.
Ključna je bila aerodinamika
Pri razvoju karoserije so dobili neposredne napotke iz letalske industrije. Ernst Heinkel in Willy Messerchmitt sta predlagala skrajšanja prednjega previsa, obenem pa so znižali nos in zmanjšali vzgon na sprednji osi pri višjih hitrostih. Dvignili so zadnji del in bolj zaoblili srednji del dirkalnika. Ta je v lovu za aerodinamično perfektnostjo povzemal obliko dežne kapljice.
Motor je hladil tudi led
Odprtine za zrak so bile zelo majhne. To je izboljšalo aerodinamiko, a otežilo hlajenje motorja. Zato so uporabili trik z ledom. Hladilnik avta je bil namreč zaprt v oklep z 48 litri vode in petimi kilogrami ledu. Ta bi se po potrebi topil in z vodo zagotavljal hlajenje dvanajstvaljnika. Kot so pozneje ugotovili na letalskem inštititu v Berlinu, je imel W125 pripravljen za dirko koeficient upora le 0,170.
Originalni rekordni avtomobil iz leta 1938 ima Mercedes-Benz danes v svojem muzeju v Stuttgartu.
3