Volvo C30 T5

Kadarkoli debata nanese na volve, misli najprej zaidejo k besedam varen, udoben, družinski oziroma poslovni, umirjen in tako naprej. Da bi avtomobile te znamke označili kot drzne, odbite in športne se zdi povsem noro. Pa vendar je v ponudbi teh "švedov" tudi model, ki si vse te pridevnike zasluži. Volvo C30. Avtomobil, ki je razburkal njihovo ponudbo skoraj tako močno kot pred več kot dvajsetimi leti model 480.

Zunanjost, notranjost

C30 je nekakšna oblikovna mešanica športne kombilimuzine in kupeja z odbitim dizajnom. Recimo s steklenim prtljažnikom in izbuljenimi zadnjimi lučmi, pa z dvobarvno zunanjostjo (po želji). Pravi "headturner" skratka. Notranjost je precej bolj umirjena in vsebuje že poznano minimalistično, a pregledno "lebdečo" konzolo, počutje je vrhunsko, sedi se odlično, kakovost izdelave pa je na zelo visokem nivoju. Dva potnika zadaj sedita v skoraj tako udobnih sedežih (C30 je štirised) kot tista dva spredaj in ravno tako uživata v vrhunskem avdio sistemu z desetimi zvočniki. Je pa prtljažnik s 233 litri prav nesramno majhen, predvsem pa med serijsko opremo ni nobene poličke ali roloja, ki bi vsebino skril pred nadležnimi pogledi skozi steklena prtljažna vrata (no, rolo je z dvojnim vpetjem sicer inovativna rešitev, a zahteva preveč dela). C30 je skratka avto za tiste, ki s seboj načeloma ne vozijo veliko tovora, tistih nekajkrat ko pa ga, jim bo všeč enostavno zlaganje sedežev.

Vozne lastnosti

Vozne lastnosti tega volva sovpadajo z njegovim zunanjim izgledom. To pomeni, da se C30 lahko precej športno pelje, za volva celo presenetljivo športno in z njim ni težko biti med hitrejšimi na cesti, pa četudi se pod pokrovom ne vrti turbo petvaljnik kot v testnem. Vseeno pa to ni športnik, po katerem bi posegali tisti, ki jim je edina pomembna stvar na avtomobilu lega, saj se v ostrih zavojih pokaže z dokaj težkim nosom, tudi podvozje je za zelo športno vožnjo premehko. Bolje se počuti pri umirjeni vožnji, kjer potnike prevaža z veliko mero udobja in elegance.

Zmogljivosti, poraba

Enak motor, kakršen je bil v tej "cetridesetki", smo spoznali že v športnem focusu ST in v volvu C70. In, če je bil v slednjem nameščen zaradi prestiža, je bil tukaj zaradi zmogljivosti. Dobrih šest sekund do stotice in skoraj 240 km/h je teritorij, v katerega se uvrščajo pravi "hot hatchi". Kljub temu sta tukaj o nešportnem karakterju govorila vsaj dva elementa. Zvok motorja, ki je bil le malo "petvaljniško" grgrajoč in še zdaleč ne športno glasen kot pri ST-ju. No, druga stvar pa je petstopenjski samodejni menjalnik, ki ima za športno vožnjo predolga prestavna razmerja. Kdor hoče več športnosti, naj se zato ozre po šeststopenjskem ročnem menjalniku. Pozitivno nas je presenetila poraba goriva, ki se je na testnem krogu zaključila pri 11,7 litra. To pa je za bencinski motor z 220 konji odličen dosežek.

Cena, tekmeci

Ko v okvir vzamemo ceno skoraj štiridesetih tisočev evrov (cena testnega volva), se spisek konkurentov močno skrči. Prav tako se spisek skrči, če je na spisku zahtev navedena bogata oprema, vrhunska izdelava in morda še zanimiva zunanjost. No, nekaj konkurentov kljub temu ostaja, pogledati pa je potrebno proti premium razredu, v katerega se seveda uvršča tudi volvo C30. Ob bok mu lahko postavimo denimo audija A3, BMW-ja 1 in alfo 147, skratka avtomobile, pri katerih so druge lastnosti pomembnejše od velikosti prtljažnega prostora.