Volkswagen beetle cabriolet 1,6

Zlasti starejše bralstvo se bo spomnilo, kako je pred mnogimi leti z zavidanjem opazovalo tuje turiste, ki so prišli na dopust z "odprtimi" hrošči. In roko na srce še danes beetlov odprtostrešni dedek deluje zanimivo in pritegne oko marsikaterega mimoidočega.

Zunanjost, notranjost

Pogled skozi stransko ogledalo na zaobljeni zadnji blatnik daje občutek vožnje v resničnem "hrošču" iz petdesetih let prejšnjega stoletja. Celo barva testnega beetla je bila retro - pastelno svetlo modra. Dodatni čar doda kromirana letev, ki ločuje mehko streho od preostalega trdnega dela karoserije. Za razliko od trenutnih trendov, ko je v sodobnih avtomobilih voznikov delovni prostor še najbolj podoben kabini bojnega letala, je armaturna plošča preprosta in pregledna. Lok velikega merilca hitrosti dopolnjujeta še manjši števec vrtljajev in števec količine goriva v rezervoarju. Vse ročice in stikala so prikladno nameščena. Iz česar sledi, da ni potreben dvodnevni študijski dopust, da bi spoznali funkcionalnost voznikovega delovnega prostora. Značilnost kabrioletov je neverjeten občutek višinske utesnjenosti. V beetlu bi se, kljub ne ravno skromni raščenosti, z lahkoto s cilindrom na glavi odpeljali na aristokratski sprejem. Z igračkanjem s po višini in globini nastavljivim usnjenim volanom in v usnje oblečenimi, po višini nastavljivimi in udobnimi sedeži, bo tako nizko kot visokorasli voznik našel zase primeren položaj. Tudi pri nekaj hitrejši vožnji čez ovinke je bočni oprijem sedeža dober. Za razliko od tega pa lahko v najboljšem primeru na zadnjo klop stisnemo enega odraslega potnika in še ta bo moral sedeti diagonalno na smer vožnje - zadnja klop je še najbolj primerna za odlaganje prtljage.

Prtljažni prostor je za tovrstno vozilo pričakovano majhen. Pokrov prtljažnika je komaj kaj večji kot pokrov odprtine za nalivanje goriva. In če vam že uspe v prtljažnik stlačiti malo večjo potovalko (naprimer tako, v kateri imamo opremo za fitnes), lahko pričakujete nemalo težav, da jo izvlečete iz prtljažnika.

Kljub platnetni strehi je hrup v notranjosti komaj kaj glasnejši kot v različici s trdo streho. Da nad glavo ni železja, je še najbolj opazno pri vožnji v tunelu. Sicer pa je beetle cabriolet s spuščeno streho in vetrom v laseh namenjen nastopaštvu! Na primer ležernemu križarjenju ob rivieri in opazovanju in biti opažen s strani zagorelih trupelc na plaži. Snemanje strehe je preprosto: z eno roko odpremo varovalo, pritisnemo na stikalo med sedežema, pri tem se stranska stekla samodejno spustijo za kak centimeter in v 13 sekundah je streha zložena na kar nas opozori zvočni signal (če doplačate za električno zlaganje). Da bi dopolnili prepih ima beetle še skupno stikalo za dokončni spust vseh štirih stranskih stekel. In tak, s spuščeno streho in spuščenimi stranskimi stekli, je beetle cabriolet najlepši. Je pa res, da včasih, recimo pri plačevanju cestnine ali toplem pozdravu prometnega policista namesto zgolj voznikovega stekla odpremo pač vsa štiri. Zamera gre morda precej nerodnemu prekrivalu zložene strehe. Vreča namenjena temu zasede kar nekaj prostora v že tako ali tako skromnemu prtljažniku, pa še nameščanje na zloženo streho je za eno osebo precej nerodno opravilo.

Vozne lastnosti

Glede na to, da je beetle podedoval podvozje od VW golfa, so vozne lastnosti nekako pričakovane. S solidno lego na cesti, dobrimi ABS zavorami in ESP-jem vas beetle ne bo razočaral. Presenečeni boste nad robustnostjo podvozja. Običajno velja, da se pri kabrioletih karoserija na slovenskih "zdrapanih" cestah čez ovinke prav nemarno zvija in muči. Pri testnem vozilu to ni tako; kot bi imeli konstruktorji že v trdostrešni različici v mislih kabriolet in da so karoserijo že takrat ojačali na primernih mestih. Še najbolj moteče pri mehkostrešnem "hrošču" je izredno velik mrtvi kot med stranskimi in zadnjim steklom. Tako je treba biti zelo pozoren pri vzvratni vožnji in bočnem parkiranju. Kar je tako ali tako značilnost odprtostrešnikov ...

Zmogljivosti, poraba

Pri beetle cabrioletu opremljenem z 1,6-litrskim motorjem je 102-glava čreda konj pod motornim pokrovom preskromna, da bi skoraj tono in tri stote težko vozilo omogočalo športne užitke. Podhranjenost je zlasti občutna pri prehitevanjih. Ne glede na povedano pa končna hitrost precej presega zakonsko dovoljeno omejitev in kaj lahko se zgodi, da postaneš neprostovoljni donator državne blagajne. Ne morem si kaj, da ne bi želel imeti v konjušnici še kakega žrebca več in bi verjetno dvolitrska različica lepše "ležala". Poraba ni najsvetlejša točka tega kabrioleta, saj se je na testu gibala nekaj nad 10 litri. Ampak kaj hočemo, za lepoto je treba "plačevati" ali pa si omisliti beetla s TDI-jem.

Cena, tekmeci

Ker je osnova beetla golfovo podvozje bi mu morali biti neposredni tekmeci VW golf cabrio, opel astra cabrio, peugeot 307 CC ali renault megane coupe cabriolet, toda glede na funkcionalnost avtomobila si lahko za kak milijon in pol ali celo dva manj privoščimo podobne vetrovne užitke, če vzamemo v obzir recimo peugeota 206 CC, forda streetka, mazdo MX-5 ... Beetle cabriolet poleg že v imenu nastopajočega kabrioletnega razreda avtomobilov, morda še bolj sodi v avtomobilsko nišo "nostalgija". Seveda je nostalgičen izgled stvar, ki jo je treba plačati. To dokazuje tudi zasoljena cena reinkarniranega minija. Po drugi strani prav zasoljena cena teh nostalgikov primami določeno število kupcev, ki dajo več na izgled kot na uporabnost in uživajo v zavistnih pogledih navadnih zemljanov.