Triumph speed four

In še vedno proizvaja motocikle, ki se kalijo v najbolj divjih razmerah najbolj nore cestne motociklistične dirke Tourist Trophy na otoku Man. Eden izmed njih je tudi superšportnik TT600, iz katerega izhaja speed four (zmotno je meniti, da je "S4" le pomanjšani speed triple!). Od omenjenega TT600 je prevzel večino dirkaških genov, okvir, vzmetenje in še marsikaj drugega. In s tem postavil novo mejo tega, kako naj se pelje šeststokubični slečen motocikel!

Speed four se odlično obnese tako v mestu kot tudi na zaviti gorski cesti. In celo na dirkališču se ne bomo sramovali tega zmogljivega šestotaka, saj ima izjemno ciklistiko in vrhunsko tehnologijo. Morda ni tako oster kot najbolj našpičeni "japonci", toda kdo razen dirkačev dandanes še lahko na polno pelje navite superšportne motocikle. Za povrh je izven dirkališča triumph mnogo zabavnejši in bolj udoben, torej vsakdanje uporaben. Vse pa nadgrajuje angleški šarm, samosvoj izgled in neverjeten dirkaški zvok.

Oblika

Oblika je posebna! Luči v obliki oči insekta obvladujeta prednji del, ki ga poleg dveh štrlečih cevi za zajem zraka krasi še vetrna "streh(c)a", ki sicer deluje bolj estetsko kot funkcionalno. Zadek je bistveno bolj športen in vmes vpet motor povsem ličen. Res je, da ima motocikel nekaj detajlov, ki jih lahko razumejo samo Angleži, a prav to poskrbi za šarm in simpatičnost. Za dušo, bi lahko rekli ... Namreč, vsak ki se sprašuje, zakaj je med okvirjem in posodo za gorivo za prst velika špranja, je povsem zgrešil poanto tega motorja. Triumph jasno ne sme biti všeč vsakomur, ravno v tem je njegov čar. Ima svoj stil, individualnost, karizmo - to res ni le še en motocikel v poplavi nakedov na trgu. Komur je všeč, ga obožuje, ostali pa bi se morali zavedati, da, ko si na motociklu ni pomembno, kako izgleda, ampak le, kako se ga lahko pelje in v tem pogledu je ta triumph daleč pred večino manekenskih strojev. Speed Four je namreč slečen superšportnik in to dobesedno. Tako po dimenzijah, kot uporabljenih materialih - od pnevmatik do zavornih kolutov. Celo položaj za krmilom je športen, za naked bike še celo nekoliko preveč. S krmilom se tudi razlikuje od streetfighterjev, ki imajo povečini precej višja krmila za pokončnejšo držo. Tak kot je, bo torej všeč superšportnih motociklov vajenih motoristov (dirkačem), pa tudi nižjeraslim, saj je krmilo bližje telesu.

Zgodba zase so zavore. So celo večje kot pri ninji, morda pa se bodo komu zdele premalo odločne, ker ne prijemajo "agresivno". A tu gre predvsem za občutke, saj odlično opravljajo svoje delo in to tudi pri dolgotrajnih močnih obremenitvah. Pohvaliti velja tudi vzmetenje: je polno nastavljivo, a že serijske nastavitve predstavljajo zelo dober kompromis. Pri res skrajnih obremenitvah si bo kdo morda zaželel kanček bolj tog okvir, večini pa se bo kombinacija zdela popolna.

Vozne lastnosti

Motocikel je izjemno lahkoten za upravljanje, kljub temu pa v zavoju zelo stabilen in natančno vodljiv. Prednjo kolo je vedno mirno, povratne informacije z njega pomirjujoče. Polno natočen speed four z dvestotimi kilogrami ni najlažji, a premišljeno postavljeno težišče in agresivna geometrija odtehtata vse in omogočata skrajno uporabo. Glede na dobro ciklistiko so tudi stopalke postavljene nekoliko višje, kar po eni strani dopušča skrajne nagibe, visokorasli pa tega na dolgih vožnjah ne bodo cenili. Slabosti praktično ni, saj je nova elekronika elektronskega vbrizga goriva praktično odpravila majhno nenatančnost pri odpiranju plina v nizkih obratih.

Zmogljivosti

Triumph imajo po tradiciji trovaljnike, a v speed fouru rohni štiritaktni vrstni štirivaljnik s po štirimi ventili na valj, ki dosega višje vrtljaje in daje od sebe bolj dirkaški zvok. 98 konjev pri skoraj 12.000 vrtljajih na minuto se po teoriji zdi malo, a med ovinki je moči povsem dovolj. Kdor motocikel izbira samo na podlagi tehničnih podatkov, si zato tega motorja verjetno ne bo kupil, a bo tudi veliko izgubil. Čar tega triumpha namreč ni v moči, ampak v njegovi vodljivosti - speed four je hiter že v ovinku, ne šele pri pospeševanju iz njega. S tem v mislih so konstruktorji nekaj končne moči žrtvovali v prid boljši odzivnosti v srednjem območju vrtljajev. Speed four dejansko odlikuje vse tisto težko opisljivo, a odgovorno za zabavo med vožnjo. Speedfourova vrlina je tudi gromki hrup, ki mu v šesto kubičnem razredu praktično ni para.

Cena, tekmeci

Med šestokubičnimi (slečenimi) motocikli triumph speed four pravzaprav nima pravega tekmeca. Honda 600 hornet in Yamaha FZ6 sta ji nekako še najbolj podobni, tako po zasnovi in agregatu kot tudi ceni milijon tričetrt tolarjev. A sta tudi precej drugačni. Honda kljub tehnični podobnosti še ni slečena "cebeerka", FZ6 pa ne slečena yamaha R6, oba sta manj ostro športno naravnana, kar se pozna tudi pri vožnji in položaju za krmilom. In konec koncev, kako naj primerjamo Japonce in samosvojega angleža. Triumph je res precej poseben motocikel, ki to vlogo ne opravičuje z močjo, ampak voznimi lastnostmi, občutkom za krmilom in zvokom.