Subaru outback 2,0D

Moč simetrije

Pri Subaruju so že pred štirimi desetletji, leta 1972, razvili in svetu predstavili svoj stalni simetrični vsekolesni pogon (AWD). Prav ta skoraj popolna simetrija pogonskega sistema, ki od motorja prek menjalnika in sredinskega diferenciala poteka v povsem ravni liniji. Kot taka ponuja izjemno uravnoteženo bočno ravnovesje leve in desne polovice avtomobila, gledano po vzdolžni osi.

Učinkovitost tako zasnovanega pogona, ki moč in navor med obe osi stalno pošilja v razmerju 50 : 50, pa se tam zunaj na cesti, izza volana, še kako čuti na primer na mokrem in spolzkem asfaltu, zglajenem snegu, makadamu in na preostalih površinah, kjer je oprijema manj.

Tudi tokratni testni outback zadnje generacije je zato pričakovano znova navdušil z odlično lego, in to od prvega ovinka. Na trgu ni veliko tovrstnih terenskih karavanov, ki bi bili že po nekaj kilometrih, ne glede na to, kakšen material oziroma podlaga se znajde pod kolesi, zmožni vlivati toliko zaupanja glede oprijema in ponuditi tako odzivno vodljivost.

Avto voznika dobesedno vabi na makadam, kjer so ti občutki zaradi simetričnega pogona še toliko intenzivnejši. Svoje pa k prepričljivemu pogonu doda še bokser zasnova motorja z nasproti ležečimi valji, ki znižuje točko težišča in s tem še dodatno pripomore k suvereni vodljivosti. Tudi karoserijskega nagibanja je manj kot na primer pri foresterju ali XV.

Na seznam serijske opreme tega outbacka bi tako lahko z lahkoto uvrstili tudi vozniško samozavest v vseh pogojih. Morda edino pripombo si zasluži preveč bolj posreden volan. Ampak outback je v resnici pač malce drugačne vrste "crossover" kot na primer passat alltrack, audi allroad, volvo XC70, insignia country tourer in preostali njegovi tovrstni tekmeci. Tem v resnici bolj diši gladek asfalt, subaru outback pa se tudi zunaj njega počuti enako domače.

Karavan, ki bi ga v resnici lahko postavili tudi med terence

Outbackov AWD-pogon pa ne navduši samo v hitro prevoženih zavojih. Ko smo zagledali blatno vrtačo, v kateri je pettonska kubota, berite bager, urejala brežino, smo nekaj časa kolebali, mencali, pogledovali proti profilu gum, a se na koncu le opogumili.

Skoraj 4,8 metra dolg in od tal 20 centimetrov oddaljen karavan je z mokre trave odločno potegnil v blatne sledi gosenic.

Na dnu vrtače smo malce nervozno pogledali v mehko, sveže prekopano zemljo in si znova zaželeli, da bi Subarujevi inženirji tudi pri dizlu pustili reduktor, ki po njihovem mnenju zaradi 350 njutonmetrov navora ni več potreben. Škoda.

A outback je tudi brez reduciranega prenosa sveže zorano globel na letnih, prav nič terenskih gumah zapustil s tako lahkoto, da smo morali še trikrat ponoviti to plezarijo, da smo resnično verjeli svojim očem.

Kar zadeva teren, ga od klenih terencev v resnici ločujejo le karoserijski previsi in morda kakšen višinski centimeter več. Če bi bili previsi krajši in oddaljenost od tal še nekoliko večja, bi ta karavan s svojo pogonsko mehaniko res lahko tekmoval tudi z najbolj drznim terencem. Večina SUV-jev, mehkih terencev pa mu že zdaj, kar zadeva pogon, ne pride niti blizu.

Motor je še vedno pravi unikat

Pod zajetnim pokrovom motorja s simpatično grbo, ki zajema zrak, se je tokrat vrtel dvolitrski, prisilno polnjeni dizel bokser zasnove, še vedno edini tovrstni stroj na svetu, ki je vgrajen v osebno vozilo.

Teče mirno in uglajeno, saj vodoravna zasnova in nasprotna razporeditev batov omogoča miren tek. Bati so pri delovanju dejansko protiutež drug drugemu in tako izničujejo tresljaje. Motor je zelo prožen, saj je ves navor (350 Nm) na voljo že pri 1.600 vrtljajih in brez oklevanja se zavrti v rdeče polje.

Moči je dovolj tako na avtocesti kot na strmi in od vode razriti gozdni cesti. Ugodna pa je tudi poraba, saj smo tokratni test končali s 7,2-litrskim povprečjem.

Poslednji samuraj

Subaruji so bili od nekdaj nekakšni avtomobilski posebneži, ki so v ospredje potiskali predvsem zmogljivo in pregovorno zanesljivo mehaniko. Kupci, ki so se odločili zanje, so natanko vedeli, zakaj so izbrali prav njih.

Tudi danes je še vedno tako. Človek nehote pomisli, da se pri Subaruju v resnici ne zmenijo prav veliko za sodobne trende oziroma s previdnimi in premišljenimi koraki počasi sledijo drveči karavani visoke avtomobilske tehnologije.

Poslednji samuraji? Po svoje bo to nedvomno držalo, saj so ti bojevniki v dobi ognjenega orožja še vedno vihteli meče, a ne navadnih, ampak najboljše na svetu. Da, in ravno Subaru ima še vedno enega izmed najboljših štirikolesnih pogonov na svetu.

Se namenoma upira preobilici sodobne elektronike?

Res pa je, da so samuraji za vedno odšli v zgodovino, ker so ravno zaradi svoje tradicije ostali ujeti v času. Na to smo pomislili, ko smo odprli vrata tokratnega testnega outbacka. Prostora mu res ne moremo očitati in tudi pri materialih in izdelavi ne razočara.

Ergonomija je povprečna, če izvzamemo res le neposrečeno tipko za krmiljenje potovalnega računalnika. Ampak v avtomobilu, katerega cena krepko preseže 40 tisoč evrov, bi vseeno pričakovali več sodobnih elektronskih sistemov v službi varnosti in udobja.

Saj ima tempomat, a ta ni aktiven oziroma pameten, če hočete, tak, ki zna zavirati in pospeševati. Od elektronskih sistemov v službi varnosti pa v resnici ponuja le nadzor stabilnosti vozila, sistem VDC (Vehicle Dynamics Control). Elektronika je udeležena pri nadzoru pogona. Tu so sicr še pomočnik za speljevanje v klanec in sistem samodejnega uravnavanja vzdolžnega položaja vozila ter ABS-zavore z elektronsko razporeditvijo zavorne sile EBD.

Korak s časom želi držati še z vzvratno kamero, povezavo bluetooth, USB- in AUX-vhodom. Zagon motorja s ključem v žepu, integrirana navigacija in zmogljivejši avdiosistem pa so že domena najvišje stopnje opreme exclusive. Kaj pa nadzor mrtvih kotov, sistem za preprečevanje naleta, samodejni parkirni asistent in drugi predstavniki sodobne avtomobilske umetne inteligence? Ali pa na primer sistemi za povečanje energijske učinkovitosti, start in stop, rekuperacija zavorne energije …

V resnici smo v njem zaradi vseh drugih dobrih lastnosti in občutka neustavljivosti hitro pozabili na odsotnost tovrstne tehnike, ki je danes na voljo že v pol manjših in pol cenejših avtomobilih.

Outback s tega vidika ostaja član skrivnostne, vedno ožje avtomobilske šamanske lože, za katero se zdi, da želi svojo zanesljivost obvarovati pred zli duhovi sodobne elektronike. Marsikdo pa mu zaradi tega utegne celo pokimati.