Piaggio XEVO 400

MP3 minus ena

Sicer pa gre pri tem maxi skuterju za več elementov povzetih po omenjenem "empetriju", na primer krmilo, merilniki, ločeno odpiranje prostora pod sedežem z zadnje strani, pogonski agregat … tako da bi se ta dvokolesnik lahko imenoval kar MP2. Bočna silhueta je bolj elegantna od tiste v MP3, saj prednji del ne skriva nagibnega mehanizma, zadaj pa izstopa kratek naslon, ki se dviga za sedežem. Le-ta je dovolj udoben za potovanje dveh oseb.

Do 130 na uro

Potovalnik lahko mirno zapeljemo tudi na avtocesto, kjer se da z nekaj prepiha peljati 130 na uro (po števcu), to je že blizu 6000 vrtljajev. Od tu naprej pa se že začenjajo pojavljati tiste turbulence, ki so za manjše skuterje značilne že pri nižji hitrosti. Varčna in za skuteriste priporočljiva hitrost med 80 in 90 km/h pomeni zadrževanje vrtljajev na okoli 4000 in pri takšni vožnji poraba ne preseže treh litrov in pol na sto. Je pa nekaj, merilnik hitrosti se zlaže za več, kot je to običajno, saj se pri 100 po števcu dejansko vozimo malo pod 90, za povrh pa se tudi pri prevoženi poti zmoti za 4 odstotke.

Testni krog: 3,8 l/100 km

Na testnem krogu so se v mestu pokazale prednosti dvokolesnika pred avtomobili, saj smo bili na 11-kilometrskem mestnem delu hitrejši skoraj za 10 minut. Pri kombinaciji priganjanja in umirjene vožnje, med mestno, podeželsko in avtocestno vožnjo se je poraba zaustavila pod štirimi litri povprečno na sto km, kar je pričakovan rezultat.

Udobno za oba

Sopotnica me je po prevoženi 100-kilometrski poti pohvalila, da sem jo lepo pripeljal domov. No, saj taka pohvala godi, pa vendar jo je treba deliti z "iksevom". Nastavitev zadnjega vzmetenja na polno obremenitev je za dva ravno pravšnja, da se tudi po manj ravnem asfaltu lepo pelje. Zavorni sistem s tremi zavornimi koluti je zanesljiv in prav nič agresiven, umirjen je tudi občutek med pospeševanjem iz ostrejših, tudi 180-stopinjskih ovinkov. Se pravi brez spodrsavanja pogonskega kolesa, kot sicer pri večini "jermenarjev".