Mercedes-Benz C T 220 blueTEC

Bojazni, da bi ostal spregledan v slovenskem ali globalnem smislu, ni

Oblikovalci so pod vodstvom saj veste koga ustvarili obliko, ki se podprta z ustreznim paketom opreme zlahka kosa tudi s športno eleganco limuzine, hvaljene na našem prvem testu. Pri Mercedesu upajo, da je stilska preobrazba T postavila tudi na zemljevid mlajših družin, in bojazni, da bi C T ostal spregledan, kot se je to lep čas dogajalo bolj konservativno oblikovanim predhodnikom, najbrž ni več.

Gledanje skozi prizmo slovenskega avtomobilskega trga še zmeraj pomeni neprimerljive prodajne številke v primerjavi z večinoma prostornejšo in dostopnejšo razredno konkurenco, ki ne sliši na ime audi ali BMW. Če se bodo načrti slovenskega uvoznika uresničili, bi moralo letno prodajo 150 limuzin spremljati še 40 karavanov. V globalnem pomenu pa bi C T lahko prodajno razmerje tako znotraj modela (limuzina v primerjavi s karavanom) kot tudi v primerjavi z omenjenimi tekmeci znatno popraviti.

Tudi tokrat značaj črpa iz dodatkov AMG

Videz modela T se vse do estetsko zaokroženega zadnjega dela od limuzine ne razlikuje in je, tako kot pri pred kratkim testiranem razredu A, obogaten z ekskluzivnimi (in dragimi) dodatki AMG.

Že vpliv velikih, 19-palčnih platišč in nabuhlih blatnikov transformacijsko vpliva na dojemanje vozila, katerega primarna naloga je ponujanje dodatne mere uporabnosti, povezane predvsem s prtljažnikom.

Dodatki, kot so LED-žarometi, katerih prilagodljivost, svetilnost in celo videz lahko le pohvalimo, ali stiliziran napis Carl Benz na robu vetrobranskega stekla v estetskem smislu model naredijo vsaj malo poseben. Pa do kabine še prišli nismo …

Izhodišče: 490 litrov

Ker je medosje avtomobila (tako kot tudi vsa dolžina) v primerjavi s prejšnjim daljše za deset centimetrov, slaba polovica prirastka naj bi bila namenjena tudi nogam potnikov druge vrste, smo pričakovali nekoliko več uporabnih dolžinskih centimetrov v sicer povsem zadovoljivo prostorni drugi vrsti.

Prtljažni prostor je, poleg prestižne kabine, glavni adut karavana. Da pripada premijskemu predstavniku razreda, je očitno že na prvi pogled in otip. Hvalimo vzorno obdelavo in dejstvo, da se skupaj z (doplačljivimi) električno pomičnimi vrati samodejno umakne tudi rolo. Priročno.

Sedeži se v razmerju 40 : 20 : 40 (lahko tudi z vzvodom v prtljažniku) poravnajo v skoraj ravno dno, dobro dostopnost pa bi Mercedes lahko nadgradil le še s posamičnim odpiranjem zadnje šipe. S 490 litri prtljažnik ne posega bistveno zunaj okvirjev 485-litrskega predhodnika.

Udobje zelo dobro tudi brez doplačljivega zračnega vzmetenja

Žlahtni opremi tokrat ni bilo dodano športno podvozje, katerega odzivnost smo hvalili pri limuzini, a hkrati opozorili na zelo čvrsto "pobiranje" grbin, kar je vplivalo na udobje.

Tokrat je bilo blaženje kljub velikim 19-palčnim platiščem in nizkopresečnim pnevmatikam vredno hvale najobčutljivejših zadnjic uredništva, udobje je bilo na vzorno visoki, tudi družinsko sprejemljivi ravni. Omeniti je treba, da Mercedes za najzahtevnejše (premierno v segmentu) ponuja tudi zračno vzmetenje.

Sicer se vozne lastnosti se od limuzinskih ne razlikujejo bistveno. Če podlaga to dovoljuje, zna karavanska zadnjica ob namernem izzivanju ali s stopalko za plin ali pri jemanju plina ob hitrem vstopu v zavoj tudi predvidljivo zdrsniti.

Za štiri decilitre manj ekonomičen kot limuzina.

Pogonski sklop je bil identičen že preizkušenemu – torej 2,1-litrski dizelski motor, povezan s samodejnim menjalnikom in pogonom na zadnji osi. Zmogljivost motorja je za avtomobil takšne vrste in tudi ob polni obremenitvi zlahka še zadovoljiva. O zmogljivejši alternativi morebitni kupci razmislite predvsem v primeru, če bo za vašim vozilom pogosteje pripeta prikolica, v vsakem primeru pa je smiselno doplačilo večje, 66-litrske posode za gorivo. Prostornina osnovne je namreč le 41 litrov.

Tudi tokrat pa (blago) kritiko namenjamo glasnosti štirivaljnika v prostem teku in pri približevanju rdečemu polju v primeru športnega napadanja zavojev, ki ga omogoča izvrstno nastavljeno podvozje.

Izvrstnemu izdelku, podčrtanem s paketom AMG, bi ustrezalo malce več uglajenosti oziroma tišjega delovanja. Samodejni menjalnik je v avtomobil, tako kot opica druge opreme, našel pot prek doplačilnega seznama in takšnemu avtomobilu ustreza tako zaradi nezaznavnosti delovanja kot tudi vozniškega udobja.

Motor je na testu v povprečju zahteval 6,7 litra goriva oziroma 4 decilitre več kot pri limuzini. Razlog smo našli v večji teži vozila, zimskih pnevmatikah in med testiranjem pretežno mokri vozni površini.