Hyundai ix55

ix55 - prvi luksuzni hyundai za Evropo

Pred finančno krizo je kazalo, da lahko danes na trgu preživijo samo velike avtomobilske družbe, ki imajo v svojem "portfelju" več znamk, ki s skupnimi močmi trg oskrbujejo z vsemi možnimi tipi avtomobilov. Z malčki, enoprostorci, terenci, kupeji, kabrioleti, pa tudi z avtomobili za premožne. Družba, v kateri skupaj sodelujeta korejska Hyundai in Kia, celotne palete še ne pokriva, si pa šefi močno prizadevajo, da bi to dejstvo spremenili. Tako so na ameriškem trgu že uspeli z dragimi limuzinami in kupeji z imenom genesis, napovedali pa so tudi že prihod teh prestižnih izdelkov v Evropo - menda naj bi za tukajšnje delovanje skrbel poseben oddelek Hyundai prestige. Kakorkoli že, ameriški trg so na prestižne hyundaie pripravili s terencem veracruz, v Evropi teren pripravlja isti izdelek, ki pa mu tu pravimo ix55. Zakaj terenec, bi se lahko vprašali. Verjetno zato, ker smo ljudje navajeni, da so terenci dragi.

Velik in prostoren

Kakorkoli že, da gre za povsem nekaj novega od te korejske znamke, je jasno že ob prvem stiku s tem vozilom. Avto je res velik, spada med velike SUV-je, tipa ML, X5, XC90. Navduši pa s prostornostjo, tudi v primerjavi s tekmeci. Je sedemsedežnik, z dvema v dno pogrezljivima sedežema v prtljažniku. In ta dva sedeža sta nas res presenetila. Preizkusili smo že veliko število avtomobilov s tovrstno sedežno zasnovo, a vselej sta bila sedeža povsem zasilna, primerna le za otroke, pa še to za skrajne primere. Tokrat je bilo drugače. Na zadnjih sedežih tega hyundaia se vam zlahka pustim zapeljati iz Ljubljane na obalo. Na sedežih druge vrste pa me lahko peljete tudi v Frankfurt, še posebej, če bi mi sopotniki dopustili, da si poljubno nastavim položaj te klopi (pomična po dolžini in nastavljiva po naklonu naslonjala). V tem pogledu si ta terenec zasluži čisto petico.

Prtljažni kiks

Seveda imamo tudi tokrat pripombe. Od nakupa odvrača odsotnost prekrivala prtljažnika. Ni roloja, ni police, ničesar ni. Za povrh je električno odpiranje prtljažnih vrat še malce počasnejše kot smo vajeni, sicer pa s hitrostjo odpiranja še nikoli nismo bili zadovoljni.

Lepo, nič kičasto

Za volanom pa smo se dobro počutili. Sedenje je sicer SUV-jevsko visoko, prav nič limuzinsko, stikala, ergonomija, materiali, izgled in zvok pa so povsem v redu. Ni nič posebnega, ni "high techa", manjkajo intarzije, usnje okoli armature, krom okoli merilnikov, ambientalna lučka pa je le ena. A vse skupaj deluje lepo, predvsem pa ne kičasto, tako kot je bilo še pred leti v raznih malce dražjih hyundaih.

Od SUV-ja takega velikostnega razreda, ki že na daleč kaže, da nima prav nobenih terenskih ambicij, seveda ne pričakuješ prav nič drugega kot udobje. Jasno je, da v Ameriki take avte uporabljajo starši za prevoz otrok do glasbene šole, in da avti v praksi redko dosegajo hitrosti preko sto kilometrov na uro. In v tem pogledu je ta hyundai odličen. Je dovolj tih, dovolj mehek, dovolj pregleden, med vožnjo sploh ne deluje tako "glomazen". Presenetil nas je v ovinkih, med bolj dinamično vožnjo, kjer sploh ni bil težaški, tudi nagibanja ni bilo preveč. Med vožnjo po makadamu je dobro blažil luknje, smo si pa parkrat zaželeli kak terenski ABS in da bi ESP bolj grabil, se pravi, da bi bolj odločno sodeloval pri reševanju iz kritičnih situacij.

Velik avtomobil potrebuje velik motor, da se lahko po cestah pomika dovolj urno. No, za počasno vožnjo po stanovanjskih četrtih bi bil dovolj že precej manjši motor, toda Evropejci se vozimo hitreje. Motor s 180-imi kilovati streže z dobrimi pospeški, avtocestna povprečja so lahko zelo visoka, menjalnik je dober izdelek. Poraba? Za tri litre delovne prostornine je povprečnih 12,5 na sto še dovolj zadovoljiv podatek.

Stane manj kot tekmeci

Na našem trgu se prodaja večje število velikih in dragih terencev, a za ceno 45.000 evrov podobnega avta ni. Cenovno najbližji je jeep commander, ki pa je vsekakor precej več terenca - z reduktorjem in precej bolj surovimi lastnostmi, isto velja tudi za nissana pathfinderja. Značajsko podobni avtomobili, torej podobno umirjeni SUV-ji z možnostjo sedmih sedežev, so volvo XC90, audi Q7, mercedes-benz GL, toyota land cruiser, subaru tribeca in še kateri. A vsi ti avti so že brez dodatne opreme za kar deset do dvajset evrskih tisočakov dražji, kaj šele z opremo, ki, saj veste, ponavadi znese še vsaj kakšen ducat tisočov več. Če zložljiva sedeža in tolikšni dolžinski centimetri niso pogoj, se zlahka na spisku najde še kak terenec, na primer touareg, manjši sorento ali pa santa fe.

Manjka blišč

Seveda pa morate za ta denar pozabiti na razne tehnične priboljške, ki si jih lahko omislite v teh dražjih tekmecih. Na primer aktivni tempomat, samodejno parkiranje (ali vsaj prednje parkirne senzorje, ki smo jih pri hyundaiu zares pogrešali), zavijajoče ksenonske žaromete, hlajenje sedežev, panoramsko streho, nadzor podvozja, navigacijski sistem, tovarniško vgrajen bluetooth sistem, avdio s trdim diskom, opozorilnik pred trčenjem in podobne sisteme. Cenovni rang na primer določa tudi to, da ima prospekt malo strani, natiskan je na poceni papir, fotke v njem pa so bolj računalniške kot umetniške.