Honda civic tourer 1,6 i-DTEC

Karavanska izvedba je pričakovan pospeševalec prodaje

Honda se je pri novem civicu pričakovano spet odločila za karavansko karoserijsko izvedbo, ki je predvsem v Evropi pomemben pospeševalec prodaje v razredu družinskih kombilimuzin.

Skoraj vsi pomembnejši modeli tako imenovanega golfovega razreda danes zahtevnim evropskim kupcem ponujajo tudi karavana.

Prilagodljivost prtljažnega prostora in vsota prostorninskih litrov, s katerimi proizvajalci nagovarjajo predvsem družine in posameznike, ki jih zaradi narave svojega dela potrebujejo, že dolgo niso imeli tako pomembnega marketinškega vpliva.

Karavan oblikovno še vedno dinamičen, a manj drzen od kombilimuzine. Prtljažnik je teoretično razredni rekorder

Karavanski civic je pri nespremenjeni medosni razdalji ohranil dinamičnost in oblikovalsko drznost svoje petvratne kombilimuzinske izvedbe, od katere pa je vseeno bolj zadržan in na prvi pogled tudi oblikovno bolj skladen. Z dolžino 4,35 metra je karavanski civic zadržal tudi dokaj kompaktne mere, zato deluje dinamično in zabavno.

Civic tourer ima seveda več adutov, med katerimi je zaradi karavanske zasnove seveda najpomembnejši njegov prtljažnik. Zanj pri Hondi obljubljajo prostornino 624 litrov, kar je največ v razredu, in civic s tem podatkom preseže tudi neposredne tekmece Volkswagnovega koncerna. Uporabnost prtljažnika pa seveda presega suhoparno število prostorninskih litrov na papirju, saj sta enako pomembna praktičnost in arhitekturna zasnova notranjosti prtljažnika.

Poudarki prtljažnika: ravno dno, dodatna luknja, ravne linije blatnikov koles ...

Ta pri civicu na prvi pogled ne deluje ogromen, a ob uporabi med potjo na dopust upraviči svoj potencial.

Prtljažnik ima ravno dno, hvalimo tudi ravne linije ob izboku blatnikov zadnjih koles. Za manjše predmete je zelo priročna dodatna luknja v prtljažniku, ne moremo niti mimo za Hondo prepoznavnega in večkrat pohvaljenega sistema pospravljanja zadnjih sedežev. Skupaj z nepogrešljivimi zankami se teoretični litri tudi v praksi izkažejo kot zelo priročni.

Karavanska uporabnost ima sicer tudi svojo drugo plat. Če smo se nekoč na dopust peljali s fičkom, je danes pogosto že moderen karavan premajhen. Ali povedano drugače – prtljago skoraj polno naloženega civica nam je uspelo z nekaj veščin tetrisa in prostorske kombinatorike spraviti tudi v klasično kombilimuzino francoskega porekla.

Polno naloženi karavan na avtocesti porabil manj kot pet litrov goriva

Drugi pomemben adut civica je Hondin novi 1,6-litrski dizelski motor. Japonci svojo najnovejšo doktrino energijsko učinkovitih motorjev predstavljajo pod imenom earth dreams, dizelski motor pa na avtomobilskem trgu predstavlja enega najboljših primerov učinkovitega "downsizinga".

Če polno naloženi karavan med vožnjo po avtocesti porabi le dobrih pet litrov na sto prevoženih kilometrov, lahko motorju izrekamo le pohvale. Pri tem moramo seveda poudariti, da nikakor ne gre za podhranjen motor s skromnimi zmogljivostmi. Kljub karavnskemu nahrbtniku se tudi ta civic na zahtevo zagne z zanosom. 320 njutometrov se tu še kako pozna.

Poraba goriva se je med testom gibala med petimi in šestimi litri na sto prevoženih kilometrov, tudi med vožnjo v strm klanec je bila le zelo zglednih devet litrov.

Gor s prostorninskimi litri, dol z litrsko porabo goriva

Hondin motor je sicer ob zagonu rahlo robat in glasen (še vedno v mejah normale), toda med vožnjo več kot zadovolji z razpoložljivo močjo in navorom. Obeh je dovolj, že malo nad dva tisoč vrtljaji v minuti, tako da kljub dizelski podpori karavanski civic voznika (z nekoliko domišljije) postavi v čas bencinsko gnanih športnih različic VTi. Saj veste, takrat so se pri Hondi nad dizelskimi motorji še zmrdovali ...

Danes je prav njihov dizelski motor eden najpomembnejših parametrov prodaje novega civica, saj ga navsezadnje dopolnjuje tudi natančen in za rokovanje simpatičen šeststopenjski ročni menjalnik. Podobno varčni znajo sicer biti tudi že nekateri tekmeci in zato lahko prodajno vodilo v vse prestižnejši prodajnin bitki karavanov strnimo z besedami: gor s prostorninskimi litri, dol s porabo goriva.

Ko je zadek naložen, svoje opravi tisoč evrov vredno nastavljivo podvozje

Tretji pomembni sestavni del civicovega paketa uspešnosti je poleg prostornosti prtljažnika in dizelskega motorja še nastavljivo podvozje na zadnji osi, ki je sicer vzmetena poltogo. Zanj je treba odšteti tisoč evrov, na voljo pa je le pri karavanski izvedbi. Ker je medosna razdalja ista kot pri kombilimuzinski izvedbi, je zadnji previs seveda precej daljši. Nastavljivo podvozje tako uspešno kompenzira vozne lastnosti, ko je zadek znatneje naložen.

To vpliva tako na splošno varnost, kot tudi zadovoljstvo za volanom, ki ga lahko pri tem civicu le hvalimo.

Sedi se visoko, nekateri bi lahko težje videli števec hitrosti

Kljub dizelskemu motorju karavanski civic ohranja tiste gene, ki vsem potnikom prinašajo občutek dinamičnega, če ne že športno naravnanega avtomobila. To velja tako za precej visok položaj (posoda za gorivo pod sedeži) za volanskim obročem, ki je manjši od avtomobilskega povprečja, nekateri vozniki pa bodo prek njega težje videli digitalni prikazovalnik hitrosti na vrhu armaturne plošče. Neposredno pred voznikovimi očmi je namreč le števec vrtljajev motorja.

Civicova notranjost je posebna in zahteva nekaj prilagajanja

Notranjost v celoti ostaja zvesta civicovemu poreklu. Zasnova sredinske konzole je na prvi pogled bližje tisti iz vesoljske ladje in zato od voznika zahteva nekaj prilagajanja. Razporeditev gumbov je sicer logična in dobro pregledna, obregnili bi se le ob lokacijo gumba za nastavljanje prilagodljivega blaženja na zadnji osi.