General Motors hydrogen 4

Volk v ovčji koži

Avtomobil je klasičen GM-ov SUV. Na zunaj je tak kot bencinski bratje in na videz se od njih ne razlikuje niti v notranjosti. Ročica menjalnika, armaturna plošča z dvema velikima merilnikoma, sredinski multimedijski prikazovalnik, zračne blazine, ABS, ESP, … Toda podrobnejši pogled razkrije majhne, a ključne spremembe. Merilec vrtljajev se vrti prek 20.000 vrtljajev in ima tudi negativno območje, ki ponazarja regenerativno zaviranje, med katerim se polnijo baterije. Na prikazovalniku pa vidimo nenavadno animacijo elektrokemičnega dogajanja pod kabino.

Bistvo je v jeklenkah z vodikom

Pod kabino je bistvo tega avtomobila. Pod zadnjimi sedeži so tri velike “jeklenke” s štirimi kilogrami vodika, ojačane z ogljikovimi vlakni za večjo varnost, pod sprednjimi sedeži so baterije. Pod motornim pokrovom so gorivne celice, ki ob združevanju atomov vodika in kisika proizvajajo električno energijo, ta pa poganja elektromotor na osi med prednjimi kolesi.

Dve toni je danes za tako velik SUV povsem običajna teža, tudi večina težjih delov je nameščena nizko, tako da so vozne lastnosti avtomobila takšne kot pri klasičnem SUV-u na bencinski ali hibridni pogon. Je pa nekoliko drugačno počutje v »glavi« ob zavedanju, da sediš na zelo vnetljivem vodiku. Toda spomini na Hindenburg niso realni. Na nek način je vodik varnejši od bencina, saj ob morebitnem trku varnostni ventil izpusti vsebino “jeklenk” v zrak. Podobno kot pri pogonu na klasičen zemeljski plin se tako ta ne razlije po tleh in po avtomobilu kot na primer bencin.

Moč 440-tih gorivnih celic

Če bi ostali zvesti pisanju o velikosti motornega prostora, bi morali zapisati, da ga sestavlja 440 gorivnih celic. A večini ta podatek ne pove nič. Zato raje povejmo, da te celice proizvajajo moč 73 do 93 kW, kar zadostuje za pospešek 12 sekund do 100 km/h in končno hitrost okoli 160 km/h. Baterije same zmorejo 35 kW. Pri tem je pomembno, da avtomobil poganja trifazni elektromotor, kar pomeni veliko navora že v najnižjih vrtljajih in veliko veselje do vrtenja.

Poraba liter na sto kilometrov

Poraba je liter na sto kilometrov. Sliši se osupljivo, a liter vodika, čeprav stisnjenega na 700 barov iz varnostnih razlogov debeline »jeklenke«, še vedno zavzame veliko prostora. V tem avtomobilu lahko vozimo s seboj štiri litre, kar zadostuje za več kot tristo kilometrov. To je več od kateregakoli avtomobila, ki ne uporablja fosilnih goriv. Poleg tega je mogoče rezervoar napolniti v nekaj minutah. Nekaj energije pa pridelamo tudi z zaviranjem.

Kaj pa tekmeci?

Konkurenca je zaenkrat zelo majhna. Predvsem v ZDA obstaja nekaj vozil na vodik: mercedes razreda B, Honda FCX clarity in BMW hydrogen 7, ki je v bistvu vodikov hibrid. Največja težava velikoserijske proizvodnje avtomobilov na tovrstni pogon je cena. Ta GM-ov avtomobil na gorivne celice stane pol milijona dolarjev. A tudi konkurenca ni cenejša. Težava je v tem, da izdelava pogonskega sklopa stane okoli 200.000 evrov. Velikoserijska proizvodnja in izboljšave pa bodo v prihodnosti ceno gotovo zmanjšali.