Sreda, 4. 6. 2008, 13.04
8 let, 8 mesecev
Citroen xsara picasso 2,0 HDi
Kljub starosti je avto še vedno zanimiv, malce pa ga je bilo kljub vsemu potrebno polepšati. Testni picasso je bil deležen zadnjih lepotnih popravkov, ki so opazni na prednjem delu, pa tudi kakšen kromirani dodatek ga je naredil bolj vpadljivega.
Zunanjost, notranjost
Ni sprememb v naklonu pokrova motorja in vetrobranskega stekla. Z bočne strani si sledijo trikotno okno, veliko okno prednjih vrat, veliko okno zadnjih vrat in spet trikotno okno. Simetrija! Notranjost ponuja ločene sedeže, tisti v drugi vrsti so med seboj enaki, sicer pa so manjši od prednjih. Potnikov zadaj širina sedal niti ne moti, so pa naslonjala bolj primerna za nižje rasti. Kot družinski avto, v katerem se zadaj prevažajo otroci, je picasso prostoren enoprostorec. Med vožnjo ali med postanki prideta prav avionski mizici oziroma miza iz prevrnjenega srednjega sedeža. Držal za pijačo in prostora za namestitev plastenk je za večjo žejno družbo, zaprtih predalov, kamor nepovabljeni pogledi ne sežejo, pa je pet. Med prednjima sedežema je prostoren razmak, ker tam ni vmesne konzole. Prestavna ročica je pomaknjena navzgor, pa tudi ročna zavora je tik ob vozniškem sedežu. Instrumenti so pomaknjeni na sredino, tako da imata voznik in sovoznik pred seboj simetrično oblikovan prostor za odlaganje. Posrečeno Citroenovo domislico predstavlja večnamenski plastični zaboj, ki je lahko varno pritrjen v prtljažniku, lahko se zloži ali pa ga nakupovalci uporabljajo kot voziček z nosilnostjo 18 kg. Seveda pa je picasso primeren tudi za večje tovore. Kakšen enprostorec pa bi bil, če se ne bi dalo sedežev druge vrste tudi odstraniti!
Vozne lastnosti
Vožnja s picassojem je mehka, lahkotna in udobna. Če boste s tem avtom poizkušali dirkati, ne bo vse skupaj ničemer podobno. Podvozje je sicer primerno stabilizirano, tudi ceste se kar trmasto drži, ampak v bolj nagnjenem položaju. Le-ta pa družinskemu enoprostorcu ne pristoji preveč. Prednji naslonjali sta dovolj usločeni, bolj kot sedali, na zadnjih sedežih pa ni kakšnega posebnega oprijema. Navzgor pomaknjena prestavna ročica je vozniku pri roki, kljub temu da je kratka, pa ima predolge hode. Položaj za vzvratno je skoraj preblizu sovozniškemu stegnu. Voznik v picassoju pogreša merilnik vrtljajev, ne zaradi rdečega polja, ampak zaradi spodnjega območja vrtljajev in zaradi območja največjega navora. Za volanskim obročem so kar štiri konzole, poleg običajnih dveh, s katerima ponavadi upravljamo luči, brisalce in smerokaze, sta dodani tudi stikali za radio in za tempomat. Pri vključitvi slednjega bi se lahko prižgal kakšen kontrolni napis ali vsaj kontrolna lučka. Hupa bi lahko imela malo bolj odzivno stikalo, saj je iz nje težko izvabiti dvakratni "bi-bip". Piskajoči opozorilnik je tečen, kadar pustiš ključ v ključavnici, zaradi nepripetega pasu pa ostane tiho. Aja, če bi slučajno ponoči potrebovali rezervno kolo: nikar ne puščajte navodil za uporabo vozila doma, sicer nikoli ne boste našli orodja za demontažo rezervnega kolesa - stvar je skrita v pokrovu predala pod nogami zadaj desno.
Zmogljivost, poraba
Pred časom smo vozili picassoja z dvolitrskim bencinskim motorjem in samodejnim menjalnikom. Že takrat smo se spraševali ali naj gre takšen avto res na bencin. Po preizkusu HDi-ja trdimo, da je dizel edina razumna odločitev. Ampak saj veste, kako je z različnimi vozniškimi razumi. Z dizlom se težko "zastrupiš", z bencinom pa mimogrede. Torej, s HDi-jem v enoprostorcu se po mestu lahko voziš s porabo 6,5 litra na 100 kadar hočeš. In ker se takšno vozilo ponavadi ne kupuje za uživanje med pospeševanjem in za škripanje okoli ovinkov, so dizelske zmogljivosti več kot zadostne. Pod 13 sekund do 100 in 175 km/h sploh ni slabo in je povsem primerljivo s spodaj nevedenimi konkurenti. Poleg tega deluje motor zelo uglajeno, tudi pri najnižjih vrtljajih vam zlepa ne bo ugasnil, kar se sicer rado dogaja pri bolj "našpičenih" turbodizlih. Pa še tole: števcu za hitrost lahko kar zaupate, saj se zlaže samo za dobre tri odstotke.
Cena, tekmeci
Picassoji so pri nas na voljo v cenovnem razponu od 3,7 pa do 4,7 milijona SIT, pri čemer je od testne različice z dvolitrskim turbodizlom in z opremo exclusive dražji samo 2,0i avtomatik. Konkurenca se v tem času večinoma ubada s parom sedežev tretje vrste, kar bo ponujal tudi naslednik picassoja, sedem sedežev pa za zdaj že imajo sveži renault grand scenic, volkswagen touran, toyota corolla verso in starejša opel zafira ... Šest sedežev nudi prenovljena fiat multipla, ko pa primerjamo srednje enoprostorce z le petimi sedeži, se soočimo še s fordom focusom C-max in seatom alteo, ki svoje kupce prepričujeta s športnimi voznimi lastnostmi. Podobno stara kot picasso je recimo tudi mazda premacy ...